Kriza z imenom Orbán (2)

Prebral sem komentar Petra Žerjaviča pod zgornjim naslovom (Delo, 16. decembra, naslovnica), pa naj povem, da me niti malo ne prepriča. Prej nasprotno.

Zakaj? Ker je strogo izključujoč in ne vidi ali noče videti morebitne koristi Orbánovega ravnanja za vso Evropsko unijo in celino, navsezadnje za svetovni mir. Res je, madžarski premier ruši opevano enotnost povezave v odnosu do ruske agresije na Ukrajino, enotnost, ki, priznajmo si, že zaudarja po obsedenosti, krši njen pravni red, morda tudi njene vrednote, se vede samodržno in sebično (Hungary first!, prosto po Trumpu), a je edini evropski državnik, ki očitno ve, ali se mu vsaj dozdeva, da druge najmočnejše jedrske velesile na svetu – povrh še sosede, ki bo soseda ostala, dokler bo človeštvo še živo – ne moreš potisniti v klet, ji zapreti vrat in odvreči ključa, če hočeš sebi in vsem dobro, oziroma, da se moraš z njo, naj bo še tako grda, zlobna, pokvarjena in nevarna, pogovarjati – in to ne le pod mizo.

Sicer Orbán ni edini, ki malce potrese to mantro o enotnosti, in ni edini, ki krha njen pravni red ali zamaje vrednote, na katerih je EU nastala in stoji. Evropska unija sama to počne, po volji njenega vrha v sostorilstvu s članicami. Naj še enkrat poudarim dvojna merila, dvojne vatle, neprincipialnost pri tem, kako se odziva do druge najhujše vojne v tem času, v Gazi. To, kar Putinu ni dovoljeno, je dovoljeno Netanjahuju. Na račun slednjega niti ene obsodbe, niti ene ideje, kaj šele poziva k sankcijam, k mednarodnemu izobčenju, k ovadbi zaradi vojnih zločinov. Osemnajst tisoč ubitih Palestincev v dveh mesecih, od tega tri četrtine žensk in otrok! Ah, statistika …? Kar EU kot taka premore, je očitek Izraelu o nesorazmernosti napadov na civilno prebivalstvo Gaze in ponavljajoče se brezplodne prošnje, naj privoli v daljša humanitarna premirja. Z Netanjahujem je komunikacija povsem odprta in dinamična.

In kaj je tako hudega storil Orbán? Rekel je »ne« dodatnemu, večletnemu, 50-milijardnemu financiranju Ukrajine tudi z denarjem, ki mu ga je evropska komisija odtrgala oziroma zamrznila, ker je »malopriden« do vladavine prava pri sebi doma in v EU. »Dajte najprej Madžarski, kar ji pripada, nato bom umaknil veto,« je bilo njegovo pojasnilo. Nič kaj plemenito, a prispeval je, hote ali ne, k skrajšanju ukrajinske drame. Pa naj tu v zvezi s tem denarjem citiram, kaj je na predsednico komisije v evropskem parlamentu naslovil hrvaški evroposlanec Mislav Kolakušić: »Gospa von der Leyen, potem ko ste se šli Božička zdravja in pokurili 70 milijard evrov za lažna cepiva, ki so ubila najmanj dvanajst tisoč državljanov Evropske unije, se zdaj greste Božička vojne. V Ukrajini je bilo doslej ubitih na stotisoče ljudi in razseljenih na milijone Ukrajincev, in kot da to ni dovolj, želite to agonijo zdaj podaljšati ter državljanom Evropske unije vzeti še 50 milijard evrov, toda kakšne bodo posledice tega? Bo prišlo do miru? Ne bo! Umrlo bo še najmanj 100.000 ljudi, ki ne bi umrli, če to vojno ustavimo. In kako? S pogajanji. Orožje je ne more ustaviti. S smrtjo mladih ljudi se ta vojna ne bo ustavila!«

Povsem enako si mislimo mnogi, ki ne verjamemo v tezo, da bo prelivanja krvi, ukrajinskega in ruskega, konec šele takrat, ko bo okupator, ki v skrajni sili lahko uporabi tudi jedrsko opcijo, poražen in izgnan z ukrajinskega ozemlja. Celo v ZDA, ki imajo z Natom kar nekaj masla na glavi pri tem, kako je do vojne v Ukrajini prišlo, je republikanska večina v senatu rekla dovolj z njo! Naj Ukrajina odmisli okupirani prostor in bo mir. Senat je namreč blokiral dodatnih sto milijard dolarjev, ki jih je predsednik Biden zahteval za nove dobave orožja in za povojno obnovo razdejane države.

Širi se torej naveličanost s to dramo in računica, ki se z njo ne izide. Zato je ohranjanje odprtih ali vsaj priprtih vrat do Kremlja pomembno. Prej ali slej se bo treba s Putinom pogovarjati, se z njim pogajati najmanj o miru, stabilnosti in skupnem boju proti podnebnim spremembam! In kot je enkrat dejal naš najbolj izkušeni diplomat ter navsezadnje tudi predsednik Republike Danilo Türk: »Ne pogajaš se s prijateljem, ampak s tistim, ki je na oblasti.« In kot kaže, bo Putin na oblasti še nekaj časa