Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Orbán z vetom na 50 milijard za Ukrajino in revizijo proračuna

Voditelji članic bodo pogovore nadaljevali prihodnje leto.
Potem ko je Viktor Orbán v četrtek zvečer z odsotnostjo pri odločanju omogočil potrditev začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pa očitno ni popustil v pogajanjih o reviziji dolgoročnega proračuna EU, vrednega 1216 milijard evrov. FOTO: Miguel Medina/AFP
Potem ko je Viktor Orbán v četrtek zvečer z odsotnostjo pri odločanju omogočil potrditev začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pa očitno ni popustil v pogajanjih o reviziji dolgoročnega proračuna EU, vrednega 1216 milijard evrov. FOTO: Miguel Medina/AFP
STA
15. 12. 2023 | 07:19
15. 12. 2023 | 09:12
2:30

Voditelji držav članic EU, ki se sestajajo na zasedanju v Bruslju, niso dosegli dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna Unije. To je potrdil madžarski premier Viktor Orbán, ki je blokiral dogovor. Sporočil je, da bodo pogovore nadaljevali prihodnje leto.

»Izkupiček nočne izmene: veto na 50 milijard evrov za Ukrajino in veto na revizijo večletnega finančnega okvirja. K zadevi se bomo vrnili prihodnje leto na zasedanju evropskega sveta po ustrezni pripravi,« je na družbenem omrežju X zapisal madžarski premier.

Potem ko je v četrtek zvečer z odsotnostjo pri odločanju omogočil potrditev začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pa očitno ni popustil v pogajanjih o reviziji dolgoročnega proračuna EU, vrednega 1216 milijard evrov.

Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil predsednik evropskega sveta Charles Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov za prihodnja štiri leta.

V to je vštetih 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini, od tega je 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev. Poleg tega predvideva dodatnih 9,6 milijarde evrov za soočanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad. 1,5 milijarde bi glede na zadnje pogajalsko izhodišče namenili tudi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.

Po neuradnih informacijah bi potrebovali 21 milijard evrov dodatnih prispevkov članic, kar je 1,5 milijarde manj kot v prejšnjem predlogu. 10,6 milijarde evrov pa bi pridobili s prerazporeditvami obstoječih sredstev.

Pogajanja o MFF bodo tako voditelji po neuradnih informacijah nadaljevali v začetku prihodnjega leta, drugi dan tokratnega zasedanja pa se bodo posvetili dogajanju na Bližnjem vzhodu, migracijam ter varnosti in obrambi.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine