Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Kdo odloča o vojni in miru?

ZDA podpirajo vojno, dokler so se Ukrajinci pripravljeni boriti (zanje), mirovniki pa podpirajo mir, ki ga bodo morali požreti Ukrajinci (za nas).
Odreči pomoč Ukrajini v tem trenutku pomeni prepustiti Rusiji ta vitalna območja in morda celo vso državo, ki bi ponovno postala ruski satelit. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odreči pomoč Ukrajini v tem trenutku pomeni prepustiti Rusiji ta vitalna območja in morda celo vso državo, ki bi ponovno postala ruski satelit. FOTO: Leon Vidic/Delo
dr. Blaž Mesec, Ljubljana
24. 8. 2024 | 05:00
5:42

Sem za mir in proti vojni. Vendar ni res, da je vsak mir boljši kot vojna. Mir lahko pomeni »sužne dnove«. Vojna za pravičen mir, za osamosvojitev, je smiselna.

Sam ne bi bil za mir, če bi tuja vojska okupirala Slovenijo in grozila z uničenjem slovenskega naroda in kulture. Takrat bi se uprl in ne bi preračunaval, kdo bo imel od mojega upora posredno korist. Nisem tam, sem tu. Če mi uspe, bo imel korist v prvi vrsti moj narod, ki se bo ohranil. Zato sem v duhu na strani partizanov v drugi svetovni vojni in teritorialne obrambe v osamosvojitveni. Zato razumem boj drugih narodov za obstoj, samostojnost in ohranitev narodne samobitnosti. Vsa čast učinkovitima mirovnikoma Drnovšku in Kučanu, ki sta odvrnila nasprotnike od nadaljevanja vojne proti narodu, ki je uresničil pravico do samoodločbe. Sedanji mirovniki ne naslavljajo pisem na napadalca, ampak pozivajo podpornike branilcev v svoji hiši, naj odnehajo.

Oboroženi upor v neenakem razmerju moči res lahko prav tako pomeni uničenje naroda, če bi se navidezna premoč nasprotnika pokazala za dejansko in uspešno. V takem primeru bi se sam pokoril premoči, ki grozi z uničenjem, če bi s tem odvrnil uničenje, in se zatekel k drugim oblikam ohranjanja samobitnosti naroda v podrejenem položaju v upanju na boljši mir.

Na planetu so se izoblikovale tri zveze držav pod vodstvom treh močnih kapitalističnih držav: ZDA (Nato), Rusije in Kitajske (Brics in Šanghajska organizacija za sodelovanje, SCO). Samo ena med njimi je izrecno vojaška, a v drugih dveh je za »mirom« tudi orožje, atomsko. Vsaka od pobudnic teh zvez ima svoja interesna področja, ki jih vpleta v svojo politiko, kamor pošilja svetovalce, podjetnike, orožje in tudi vojake ter podpihuje notranje spopade sebi v prid. Ne vem, zakaj se govori samo o »ameriškem imperializmu« ter »imperialnih in kolonialnih težnjah ZDA«, čeprav lomastenja ZDA po svetu s prozornimi izgovori ni mogoče zanikati. Imperializem je po Leninu zadnji stadij kapitalizma. Morda so res samo ZDA v zadnji fazi kapitalizma in zato drugi dve velesili še nista imperialistični, naj pikro pripomnim. »Vzhodnega imperializma« ni? Vse te velesile imajo vojaško industrijo. Morda je res ameriška bolj zahtevna, a drugih ne gre podcenjevati – imajo kupce. Atavistično govorjenje o »zahodnih imperialistih« me spomni na začetni odnos OF, ki se je kmalu zatem oprla na pomoč zahodnih imperialistov v zmagovitem NOB.

Neodvisna država Ukrajina s samobitnim ukrajinskim narodom je bila napadena. Napadalci upravičujejo svoje dejanje z ogroženostjo zaradi približevanja Nata njihovim mejam, ki pa ga s svojim napadom spodbujajo. Upravičujejo ga z zaščito ruske manjšine, do neke mere upravičeno, in njeno težnjo po združitvi z »matjuško«. Obkladajo izvoljeno ukrajinsko vodstvo s »fašisti« in zanikajo obstoj ukrajinskega naroda in njegovo pravico do lastne države. Priznali bi jo morda samo kot podrejeno Rusiji. Če bi padel diktator Lukašenko, bi enaka usoda doletela Belorusijo. V Čečeniji po ruskem uničenju dežele vlada ruska marioneta diktator Kadirov.

Do sedaj je Rusija v vojni zasedla vsa sporna ukrajinska območja. Odreči pomoč Ukrajini v tem trenutku pomeni prepustiti Rusiji ta vitalna območja in morda celo vso državo, ki bi ponovno postala ruski satelit. Še naprej podpirati boj Ukrajine za neodvisnost morda pomeni izboljšati pogajalske pozicije Ukrajine, spričo tega, da se je tudi za napadalko »posebna vojna operacija«, s katero naj bi zamenjali vlado v Kijevu, sprevrgla v zahtevno vojno, ki stane. Pozivati k miru v tem trenutku pomeni priznati zmago ruskemu imperializmu, ki obnavlja sovjetski imperij.

Postavili smo se na stran napadenih in pravice narodov do samoodločbe. Smo v severnoatlantskem paktu. Lahko bi bili v katerem drugem ali pa v nobenem. Za članstvo v tej zvezi sta na posvetovalnem referendumu glasovali dve tretjini volivcev; zakon o ratifikaciji pogodbe je sprejel parlament. Vlada mora izvajati tako izraženo voljo ljudstva. Dokler smo v paktu, moramo spoštovati dogovore, upam, da tudi v lastno korist. S tem, ko se mirovniki obračajo na slovensko vlado z zahtevo, naj prelomi obveznosti, ki sledijo iz pridružitve atlantski zvezi, jo pozivajo, naj ravna proti volji večine ljudstva. Očitno ta v njihovih očeh ni dosti vredna.

ZDA podpirajo vojno, dokler so se Ukrajinci pripravljeni boriti (zanje). Tako mirovniki navajajo neki vir. Dodajam: mirovniki pa podpirajo mir, ki ga bodo morali požreti Ukrajinci (za nas). Pri vsej stvari je še najbolj spodbudno to, da je naša civilna družba živa in ni enoumna, do česar pri nas nikoli ni daleč.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine