Kdo je kriv za epidemijo – vlada ali ljudstvo?

Je Janša pri omejevanju epidemije covida-19 »pogrnil«? Sedanja vlada se je oblikovala na začetku prvega vala epidemije in je takoj začela ukrepati.

Oprla se je na dve skupini strokovnjakov, zdravstveno in ekonomsko. Takoj je pozvala prebivalstvo k upoštevanju osnovnih preventivnih higienskih ukrepov, takoj je v težkih okoliščinah nabavila potrebno opremo in s pomočjo EU pripravila prvi paket ekonomskih kompenzacij. Ukrepov niso upoštevali vsi, nekateri zaradi omalovaževanja nevarnosti, nekateri zaradi nezaupanja v vlado, nekateri zaradi političnega nasprotovanja in povzdigovanja upornosti, mnogi zaradi gospodarske ogroženosti, mnogi pa tudi zato, ker so se zaradi neokretne birokracije znašli brez odločb o karanteni pred izbiro, naj gredo okuženi v službo ali tvegajo izgubo zaposlitve. Bilo je veliko nedoslednosti, prezgodnjega proslavljanja in prepoznega ukrepanja na strani vlade ter veliko nediscipline na strani prebivalstva, da grobih napadov na vladne govorce, tudi na izpostavljene zdravnike, niti ne poudarim. Obe strani sta poskušali ob epidemiji nabirati politične točke.

Kljub vsemu se je z vsemi prizadevanji vlade in odgovorne večine prebivalstva krivulja okužb sploščila, širjenje okužb se je spremenilo iz eksponentnega v linearno. Dnevno število bolnikov na intenzivni negi se že dalj časa ne povečuje, tako tudi ne dnevno število umrlih. Nimam besed, da bi izrazil svoje občudovanje visoke etičnosti in hvaležnost ob naporu zdravstvenega osebja in osebja v socialnih zavodih ter ob iznajdljivosti in družbeni odgovornosti prostovoljnih sodelavcev na vseh ravneh in v različnih nevladnih organizacijah. Žal ni uspelo preprečiti vseh smrti, ki jih je posebno veliko v domovih za stare, s čimer smo dosegli neslavni rekord. Smrtnost v domovih gre v veliki meri na račun prostorov, opreme, osebja in organizacije, ki jih je ta vlada podedovala in jih ni mogla v kratkem času prilagoditi. Ne izključujem tudi nespretnosti in neučinkovitosti odgovornih v posameznih resorjih vlade.

Narava okužbe, ki ostane neprepoznana, ker jo lahko prenašajo asimptomatski okuženi, je tudi pomemben dejavnik širjenja okužbe. Vedeti moramo tudi, da je bila smrtnost v domovih za starejše povsod po svetu visoka. Nikjer niso bili domovi grajeni in organizirani z mislijo na take vrste epidemijo, ko postane koncentracija najbolj ogroženih smrtonosna.

Skratka, spopadanje z epidemijo ni izpolnilo vseh upov in pričakovanj. Nekateri za neizpolnitev svojih pričakovanj krivijo vlado, drugi ljudstvo. Od človeka, ki mu pripisujejo same zle namene, so pričakovali toliko dobrega, da so lahko upravičeno razočarani. Če se spomnimo na misel starega filozofa, bo tudi tokrat resnica najbrž nekje v sredini, predvsem pa na strani pričakovanj. Lahko bi bilo precej slabše.

Naj si o Janezu Janši kot politiku mislim karkoli, ne morem vse krivde za nepopolno preprečenje okužb in smrti zvrniti na vlado in nanj kot njenega predsednika. Če je objektivno odgovoren za vse slabo, je mogoče zaslužen tudi za vse dobro, kar se je zgodilo.
Tudi upravičeno nasprotovanje ima svoje meje ... magis amica veritas.