Kdaj bomo spet lahko brezskrbno smučali na Kaninu?

Zima je pred vrati in številni smučarji pogledujemo na posamezna smučišča v Sloveniji, kdaj bomo lahko preskusili »kriterij prvega snega« in se podali na zasnežene strmine. Višje ležeča smučišča in gore pa je že pobelil sneg in zapadel je tudi na Kaninu.

Mnogi, ki poznamo Kanin in pripadajoča smučišča, vemo, koliko smučarskih užitkov in doživetij nudi to naše najvišje ležeče visokogorsko smučišče. Res je, da je zaradi svoje lege in nadmorske višine (2293 metrov) vremensko nekoliko bolj občutljivo, vendar pa je zato smuka mogoča vse do prvomajskih praznikov. Tudi povezava z italijanskim Neveljskim sedlom (Sella Nevea) je pomembna pridobitev, kar daje obema smučiščema še posebno vrednost in veljavo. Naše na sončni strani in italijansko na drugi strani, pa vendar ustvarjeno za brezskrbne veleslalomske zavoje, ki jih je mogoče navezovati vse do doline. To je lahko poleg turnega smučanja eden od doživljajskih vrhov na snegu, kjer se smučanje zlije z gorami.

Najbrž ni treba posebej poudarjati, kaj vse to pomeni (in je pomenilo) za vsakoletni zimskošportni turizem Bovca in njegov turistični okoliš, gledano širše pa tudi za celoletne turistične dejavnosti tega dela Slovenije. Dovolj je, če pogledamo (o tem so poročali tudi mediji), kaj vse je bilo v zadnjem desetletju storjeno za obogatitev celovite turistične ponudbe in izgradnjo gostinsko-hotelske infrastrukture tega pomembnega turističnega kraja in njegove okolice. Zaradi navedenega so bila pričakovanja smučarskih zanesenjakov in številnih rekreativnih smučark in smučarjev tudi pred začetkom letošnje smučarske sezone velika. Zato je za večino smučarskega življa, ki ne pozna ozadja dogajanja, vest o prenehanju delovanja kabinske žičnice na Kaninu in posledično celotnega visokogorskega žičniškega sistema na vrhu prišla povsem nepričakovano. S tem je seveda letošnja zimskosmučarska sezona skupaj z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, ki jih ponuja to naše visokogorsko smučišče, zaključena, še preden se je sploh začela.

Zima je pred vrati in številni smučarji pogledujemo na posamezna smučišča v Sloveniji, kdaj bomo lahko preskusili »kriterij prvega snega«. FOTO: Jure Eržen

To ni le korak na mestu, marveč celo nazaj v razvoju turizma Bovca in bližnjega turističnega okoliša. To je jasno vsakomur, ki spremlja turistične tokove v Sloveniji in še bolj v naši soseščini. Ob tej tako neugodni novici nam ljubiteljem zimskih radosti in gibanja v neokrnjeni naravi ne more biti vseeno. Še posebej zato, ker smo se nekateri v svoji strokovni in poklicni dejavnosti med drugim ukvarjali tudi s področjem športa v turizmu in raznolikimi športno-turističnimi dejavnostmi ter izbrano športno-turistično ponudbo na različnih turističnih območjih Slovenije.

Kar nekaj časa so tekla prizadevanja različnih dejavnikov za povezanost obeh smučišč, torej našega sončnega Kanina in italijanskega Neveljskega sedla. Medsebojno sodelovanje in povezovanje je nazadnje rodilo sadove in številnim poznavalcem in ljubiteljem visokogorskega smučanja so se uresničile dolgoletne želje. Tako je bilo mogoče na naši strani izkoristiti vsa dobro pripravljena smučišča in ob ugodnih snežnih razmerah tudi spust v Krnico, kar je nekaterim pomenilo posebno smučarsko doživetje. Smučanje na italijansko stran pa se je po začetni strmini in s kratkim postankom ob planinski koči lahko nadaljevalo vse do doline.

To, kar vemo danes, pa torej pomeni, da z naše strani to zimo smučišča na Kaninu ne bodo dosegljiva in obstaja le možnost pristopa z italijanske strani. Italijanski smučarski delavci naj bi omogočili povezavo in smučanje na obeh smučiščih. Glede na dosedanje uspešno medsebojno sodelovanje to ne bi smela biti previsoka ovira.

Seveda pa bi morali sedanje stanje v zvezi s celotno problematiko Kanina in posledično s celovito turistično ponudba Bovca in okolice čim prej rešiti. Da je prišlo do takega stanja, je najbrž več razlogov, ki večini slovenske smučarske javnosti kljub nekaterim razpravam in polemikam (Val 202, Vroči mikrofon) niso dovolj poznani. Vsekakor pa je s tem v naši celoviti zimskošportni ponudbi nastala velika vrzel in po vsej verjetnosti bo upadla tudi materialna blaginja tega turističnega okoliša. Ob tem lahko navedemo enega izmed razpravljavcev, ki je naglasil, da je ob tako neugodnem razpletu dogodkov »Bovec z okolico obsojen na umiranje na obroke«.

Težko verjamemo, da v Sloveniji kljub visoko izobraženim strokovnim kadrom (ekonomske fakultete, fakultete za turizem, fakulteta za komercialne in poslovne vede in druge) nimamo sposobnih menedžerjev in strokovnjakov, ki bi bovški turistični voz, ki je trenutno obstal, potegnili naprej. Zgledov za to tudi v naši soseščini ne manjka.