Kaj v vladni depeši ne drži? Skoraj nič.

Delo je 15. aprila na strani 2 objavilo prispevek z naslovom Depeša, ki ni bila depeša. Zunanji minister Anže Logar je na seji odborov za kulturo in zunanje zadeve v DZ vprašal, kaj ne drži v vladnem odgovoru na opozorilo Sveta Evrope o grožnjah slovenskim medijem. Moj odgovor: skoraj nič ne drži.

Za začetek ne drži, da je to odgovor vlade. To ime uporabljam, ker tako piše na omenjeni spletni strani. Toda to ne more biti odgovor vlade, saj predsednik vlade zatrjuje, da tega besedila sploh ni videl. Seveda vsebina do pičice sledi njegovim znanim tezam, kar pa ne spremeni dejstva, da Janša trdi, da o njej ne ve nič. To samo razkriva njegov načinu delovanja.

Nato ne drži prvi odstavek, ki pravi: »Vlada RS pozdravlja dejstvo, da Svet Evrope kaže več zanimanja za položaj medijev v Sloveniji …« Dokaz: vladno stališče sploh ne obravnava dogodka, ki ga problematizira objava, to je, da je predsednik vlade grozil slovenski javni televiziji, češ da širi laži. Vlada v odgovoru poučuje Svet Evrope, kako mora obravnavati medije v Sloveniji, to je upoštevati širši kontekst, predvsem »zgodovinsko dejstvo, da večina glavnih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima«.

Tvitu predsednika vlade sta namenjena le dva stavka, ki tudi nista v redu, spoštovani minister Logar. Glasita se: »Vlada RS meni, da ne moremo vsake kritike delovanja TVS imeti za kršitev svobode tiska. Še več, slovenski premier je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe davkoplačevalskega denarja.«

Spomnimo se, kakšno zlorabo je predsednik vlade Janša očital javni televiziji! Očitek o laži je sprožila izjava predsednice sindikata Mladi plus, ki je kritizirala vladno odločitev, da je ministre in državne sekretarje uvrstila v najvišje plačne razrede, še preden je karkoli konkretnega naredila za pomoč eksistenčno ogroženim državljanom. To ni bil komentar katerega od novinarjev TVS, pač pa eno od številnih mnenj o različnih vidikih aktualnih razmer in vladnem ukrepanju. Mnogi Slovenci so bili kritični do vladne plačne odločitve.



To je dojel tudi sam Janša: že naslednji dan je napovedal nove ukrepe in med njimi 30-odstotno znižanje plač državnih funkcionarjev. Če bi bil Janša pošten, bi se takrat opravičil TVS zaradi prenagljene kritike. To bi pričakovali tudi zato, ker je večkrat izjavil, da bo vlada pri sprejemanju ukrepov upoštevala vsa mnenja in pobude. S tem, da ni preklical očitka o domnevnih lažeh, ampak mu dodal še nove napade, je pokazal, koliko so vredne njegove obljube o demokratičnih postopkih.
Ne drži tudi trditev, da je Janša samo opozarjal na napake, ne pa grozil. Zapisal je: »Očitno je vas preveč in ste predobro plačani.« Predsednik vlade očitno ima možnost poskrbeti, da bo imela TVS manj zaposlenih, ki bodo imeli nižje plače. Vlada je medtem že zamenjala tri člane nadzornega sveta RTV SLO.

V odgovoru vlade ne drži večina trditev, vendar bom tu opozoril le na bistveno, to je na trditev, da večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. S to trditvijo Janševa vlada zanika vse družbene spremembe treh desetletij in napoveduje, da bo še naprej novinarstvo – in sploh vse odnose v družbi – obravnavala z vidika boja proti komunizmu. Kako dolgo še? Komunizem je bil sistem, ki ni poznal političnega pluralizma, ampak eno samo stranko, mar ne? Stranko oziroma partijo, ki ima vedno prav, vsako drugačno mnenje, kaj šele kritiko, pa razume kot napad na državo. Ali ni očitno, da tako partijsko disciplino najdosledneje izvaja prav Janez Janša?

Zato nas skrbi usoda njegovih koalicijskih partnerjev. Prvaki strank SMC, Desus in NSi so se pred veliko nočjo pritoževali, da je vlada to stališče objavila brez njihove vednosti in da želijo pojasnila. Zdaj molčijo. Ta molk postaja kričeč, saj lahko pomeni, da jim je že postalo jasno, da imajo pravico zgolj molče ploskati Janši.