Javno pismo ministru za kulturo: Za status Trubarjeve domačije!

Spoštovani minister dr. Vasko Simoniti, ministrstvo za kulturo je pred nekaj dnevi Trubarjevi domačiji na Rašici ponovno zavrnilo podelitev spomeniškega statusa, s čimer bi postala spomenik državnega pomena – kljub pozitivnemu mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z dne 5. oktobra 2018 ter vljudnemu strinjanju in podpori predsednika Boruta Pahorja v dopisu z dne 25. avgusta 2020.

ZVKDS, ki strokovno presoja, ali so izpolnjena merila za razglasitev spomenika državnega pomena, je v svojem mnenju nedvoumno zapisal, da se z razglasitvijo strinja. Vaši uradniki pa v odklonilnem stališču trmasto vztrajajo pri že davno prežvečenih argumentih, da je rojstna hiša Primoža Trubarja drugje in da na sedanji spominski lokaciji ni ničesar originalnega. Še več, Jelka Pirkovič, v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na vašem ministrstvu, je celo javno izrazila svoje mnenje: »Lahko zatrdim, da to, kar je zavod dal od sebe, ne ustreza.«

Spoštovani minister, izjava vaše visoke državne uradnice dobesedno smeši in ignorira strokovno mnenje edine pristojne institucije. Očitno je gospa Pirkovič del skupine na vašem ministrstvu, ki spomeniškemu statusu Trubarjeve domačije odkrito nasprotuje. Med njimi je vsaj še Gojko Zupan, ki je bil pred leti v strokovni skupini ZVKDS, in takrat pozitivnega mnenja ni bilo. Kasneje je kot uradnik julija 2017 in januarja 2018 pripravil dve negativni mnenji vašega ministrstva. Ko v strokovni skupini ZVKDS poleti 2018 ni sodeloval, je bilo – glej si ga, no! – mnenje kar naenkrat pozitivno. In posledica? S preteklim negativnim stališčem ZVKDS se je vaše ministrstvo brez kančka dvoma strinjalo, ko pa je zdaj mnenje pozitivno, ga interpretirate kot neustrezno. Čestitke!

Še enkrat bi želel poudariti, da je novo odkrite ugotovitve glede lokacije Trubarjevega rojstva dr. Boris Golec na Rašici predstavil že leta 2008 in so vključene v vse izobraževalne programe na Trubarjevi domačiji. Dejstvo pa je, da je bil tudi Temkov mlin (sedanja lokacija spominske domačije) nekaj časa v lasti Trubarjeve družine. Kot še piše dr. Golec, lahko rečemo, da ima Rašica ne samo ene, ampak kar štiri ali celo pet »Trubarjevih domačij«.



Resnici na ljubo obstoječa spominska domačija nikoli ni bila razglaševana kot uradna rojstna Trubarjeva hiša. Natančna lokacija rojstne hiše tudi ni bistvena, ključno je, da je nedvomno na Rašici. Koncept Trubarjeve domačije je bil namreč že v izhodišču zasnovan predvsem na tem, da se v ustrezno urejenem spominskem kompleksu ohranja spomin na tega velikega Slovenca.

Le kaj originalnega pa bi lahko ostalo po petsto letih viharnega obdobja z ropanji in požari vred? Trmasto vztrajanje uradnikov vašega ministrstva na originalnosti kot temeljnem pogoju za spomeniški status je v tem primeru resnično nesmiselno in nelogično. Dosedanje presojanje očitno noče priznati dejstva, da je bil skupek stavb, poimenovan z etnološkim, sociološkim in gospodarsko-zgodovinskim izrazom »domačija«, odkupljen in s podporo širokega ljudskega kulturnega gibanja (Trubarjev dinar) strokovno in arhitekturno kvalitetno obnovljen z namenom, da postane vseslovensko središče za poglabljanje zavesti o kulturnem pomenu Trubarja in drugih protestantov.

Presojanje se obnaša, kakor da bi pri takšni zvrsti spomenikov ne bila predvsem pomembna nacionalni kulturni in memorialni namen. Obnaša se, kakor da mu je ideološko, po zgledih iz preteklosti odveč tako trden temelj za živost spomina na Trubarja.

Spoštovani minister, pri podeljevanju statusov spomenika državnega pomena v primerih zdaj že porušenega ljubljanskega Kolizeja, razpadajočega Plečnikovega štadiona, ljubljanske Plečnikove tržnice s ponudbo solate in razne krame (in še kaj bi se našlo) je vaše ministrstvo odreagiralo hitro in brez zadržkov. Pri Trubarjevi domačiji pa se po 35 letih uspešnega delovanja zatika?

Z vašega ministrstva so sporočili, da boste pozvali ZVKDS, naj vnovič ovrednoti pomen Trubarjeve domačije in k vrednotenju pritegne tudi Slovenski etnografski muzej kot koordinatorja za nesnovno dediščino. Bojim se, da je to še ena izmed zavlačevalnih potez v smislu: Ustanovimo komisijo!

Je pa še elegantna možnost. Kot dober poznavalec Trubarja in Trubarjeve domačije lahko z ustreznim zamahom peresa kar sami uredite, kar je potrebno. Pozitivno strokovno mnenje ZVKDS imate, prav tako podporo predsednika Pahorja in širše javnosti. Vaši uradniki pa naj kar »uradujejo« dalje v slogu vsesplošne slovenske uradniške mantre: kako ne, in ne, kako ja.

Zgodovina bo že presodila, kdo ima prav.