Javno pismo DAL: teniški turnir v strogem središču Ljubljane

Mestna občina Ljubljana (MOL) je Teniški zvezi Slovenije ponudila rešitev, to je nadomestno lokacijo za organizacijo teniškega turnirja za dekleta v Sloveniji, ki je doslej potekal v Portorožu, pa zaradi spora med organizatorjem in lastnikom portoroškega zemljišča, kjer je turnir potekal, tam izvedba ni več mogoča. Plemenito dejanje?

Kot mesto za izvedbo osrednjega dogodka turnirja je bil najprej predviden Trg republike, kasneje je organizator skupaj z ljubljanskim županom kot najprimernejšo lokacijo izbral centralni del parka Zvezda, stičišče vseh poti, ki potekajo skozi park. Ker zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) k organizaciji mednarodnega športnega dogodka na izbrani lokaciji ni dal soglasja, zdaj postavljanje peščenega teniškega igrišča, tribun za gledalce in vseh drugih potrebnih servisnih prostorov v kontejnerjih in plastičnih šotorih (garderobe, stranišča, gostinska ponudba …) v veliki naglici poteka na pragu slovenskega parlamenta, na Trgu republike, simbolu modernega razvoja Ljubljane in protokolarnem središču mesta. Celotno območje bo zamejeno s stotinami metrov začasne ograje, ki bo zagotavljala varno izvedbo dogodka in onemogočala ogled prireditve ljudem brez vstopnice, hkrati pa bo lahko izkoriščena za reklamno oglaševanje. Zadoščeno bo vsem potrebam organizatorja in pravilom mednarodnega ženskega teniškega združenja. Za Slovenijo pomemben športni dogodek bo tako lahko izveden. Njegov sklepni del prav v centru mesta.

Po navedbah medijev je MOL vložila ogromno naporov, energije in časa za dogovarjanja s pristojnimi slovenskimi in mednarodnimi športnimi organizacijami glede izbora ustreznega prostora v mestu in za pripravo in prilagajanje projekta končno izbrani lokaciji. Javnost, tako splošna kot strokovna, ki zelo kritično in z veliko skepse sprejema predstavljeni projekt, je o odločitvah obveščena le prek javnih občil.

Zakaj mora dogodek potekati v središču Ljubljane? Kakšno korist bo od tega imelo mesto oziroma njegovi prebivalci? Bo zaradi izbrane lokacije v središču Ljubljane dogodek deležen večje (medijske) pozornosti? Bo dogodek zaradi centralne lokacije pritegnil večje število gledalcev? Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bi se mednarodnega teniškega turnirja udeležilo enako število tekmovalk in da bi pritegnil enako število gledalcev, tudi če bi potekal na naravi dogodka bolj prilagojeni lokaciji, kjer njegova izvedba ne bi hromila vsakodnevnega življenja in funkcioniranja središča mesta ter ne bi pomenila tako obsežne (na srečo le začasne) degradacije mestnega prostora. Tenisa pač ne gledajo naključni obiskovalci, ampak ljudje, ki jih ta šport zanima in ga redno spremljajo. Dejstvo je, da sam dogodek, kakor je zasnovan, naključnim obiskovalcem tako ali tako ni namenjen. Trg republike bo začasno namenjen le ozkim interesom majhne skupine ljudi.

Tenisačica Kaja Juvan je izpostavila: »Še nikjer na svetu nisem videla, da bi dvoboji potekali kar v središču mesta.« FOTO: Dejan Javornik

Poglavitna vloga ljubljanskih oblasti bi morala biti braniti interes splošne javnosti in skrb za kakovostno urejanje prostora za vse, predvsem za vse, ki v mestu živijo. Omogočanje in sodelovanje pri izvedbi teniškega turnirja v centru mesta ne odraža primarne skrbi za dobrobit meščank in meščanov ter skrbi za skupno dobro. Čeprav je mogoče odločitev prikazati kot dobrodošlo promocijo športa (izjemen »pomen športa za slovenski narod« je v svoji argumentaciji uporabil tudi ZVKDS v izdanem soglasju k lokaciji Trg republike), gre za izrazito komercialno rabo javnega prostora, ki je namenjena le izbranemu segmentu družbe, drugim bosta dostop do tega prostora in njegova uporaba (vsaj začasno) onemogočena. Odločitev ocenjujemo predvsem kot prikrito polaščanje javnega prostora, njegovo vulgarno komercializacijo ter brezsramno marketinško potezo, namenjeno (samo)promociji peščice vpletenih.

Tudi sicer je javni prostor v Ljubljani vedno bolj žrtev tržne logike. Prebivalci smo vse manj »lastniki« oziroma upravljavci svojega mesta, razlastninjenje pa poteka pod krinko napredka, razvoja in izboljšav. Umeščanje najrazličnejših dogodkov, predvsem športnih in kulturnih, vedno in le na lokacije v najožjem centru mesta, ki je (bi bil) že sam po sebi poln življenja, generiranega skozi vsakodnevne opravke in poti meščanov, študentov, dijakov … zahteva neprestano postavljanje in pospravljanje začasnih prostorskih ureditev. Praviloma grdi in okolici neprilagojeni provizoriji, ki vedno pogosteje popolnoma po nepotrebnem zapolnjujejo javne prostore »najlepšega mesta na svetu«, pomenijo nedopustno degradacijo ljubljanskih trgov in ulic in silijo redne uporabnike prostora v nenehno prilagajanje začasnim ureditvam. Javni mestni prostori se na ta način počasi preobražajo: postajajo vedno bolj namenjeni le še privabljanju množic turistov, prebivalci in drugi redni uporabniki mesta pa se tem prostorom vse pogosteje izogibajo. Lokalnemu prebivalstvu tako počasi prikrito jemlje »pravico do mesta«, mesto pa postaja vsebinsko izpraznjena kulisa brez avtentičnega življenja.

V Ljubljani je veliko število degradiranih, neustrezno uporabljenih in prezrtih prostorov ali pa prostorov, ki že leta neuporabljeni propadajo za gradbiščnimi ograjami, ki bi jim v nasprotju s preobremenjenim, zaščitenim in vedno bolj poblagovljenim centrom nov, začasen, viden in medijsko podprt dogodek lahko koristil ter vsaj za nekaj dni oživil katero izmed drugih četrtnih skupnosti. Še posebej organizacijo različnih športnih prireditev bi bilo nujno premestiti na bolj logične lokacije, predvsem tja, kjer je večina infrastrukture že vzpostavljene.

Ena od slovenskih tekmovalk, Kaja Juvan, ki se turnirja v Ljubljani zelo veseli, je izpostavila: »Še nikjer na svetu nisem videla, da bi dvoboji potekali kar v središču mesta.« Za to verjetno obstaja veliko tehtnih razlogov.