Demokracija pred preizkušnjo

Nedavna zaprisega in govor Donalda Trumpa ob začetku njegovega (drugega) predsedniškega mandata sta bila močan signal, da nas mora za prihodnost demokracije v svetu skrbeti bolj, kot smo si morda mislili. Skrben opazovalec obreda je lahko opazil njegov preteči nastop, ki nehote močno spominja na nastope nekaterih diktatorjev iz preteklosti, slogan »Amerika first« (»najprej Amerika«) pa na prvo kitico Hydnove skladbe Deutschland über alles (Nemčija nad vsemi), ki so jo nacisti v preteklem stoletju zlorabili za poveličevanje nemškega naroda.

V tistih apokaliptičnih časih so podporo »velikemu vodji« obljubili največji industrialci (kapitalisti) s Kruppom na čelu. Danes ob Trumpu stojijo ameriški ultrakapitalisti. Musk je za Trumpovo predsedniško kampanjo »dobrodelno« namenil na stotine milijonov dolarjev. Razumljivo, saj mu Trumpova zmaga že danes prinaša milijarde. Povsod po svetu (tudi pri nas) zavedeni volivci neprestano nasedajo obljubam populističnih borcev za oblast, ki v vzvodih oblasti vidijo zgolj svoje koristi. Kapital in desnica pač nikoli in nikjer nista prinesla nič dobrega nižjemu in srednjemu sloju.

Kako veliko razočaranje čaka ameriške državljane, je mogoče predvideti. Ob grožnji z uvedbo carin na tuje proizvode bi bilo pošteno najaviti še podražitev dobrin za Američane, tudi hrane. Tako pač delujejo zakoni trga in tega celo »vsemogočni« Trump ne bo mogel spremeniti. Ob inavguraciji tudi ni bilo mogoče spregledati, da je zaprisegel »s pridržkom«, saj ni položil roke na ustavo, kot naj bi storil v skladu z običaji. Ali to pomeni, da namerava nadaljevati z neustavnim ukrepanjem, kot je to že storil pred štirimi leti ob napadu njegovih »vojščakov« na kongres? Pučisti so si za svojo podporo že zaslužili prostost, ko jih je takoj po zaprisegi pomilostil, postavlja se vprašanje pravice do splava, pravice istospolnih, migrantov ter nadaljnja usoda vseh, ki so kakor koli sodelovali v procesih zoper Trumpa. V njegovem predstavitvenem govoru ni bilo težko opaziti maščevalnosti do vseh, ki so mu bili napoti zadnja štiri leta, potem ko je na volitvah izgubil proti Bidnu.

Če bi lahko rekli, da je bilo vse do sedaj zgoraj omenjeno notranji problem ZDA, pa to ne velja za izstop iz WHO in podnebnega sporazuma, za odnos do članic Nata, še posebej pa za Trumpovo namero spreminjati meje (Kanada, Grenlandija, Panamski prekop ...).

ZDA so vsa leta po 2. svetovni vojni veljale za svetovnega čuvarja demokracije, čeprav je bila tudi ameriška demokracija vprašljiva. Ko pa se zgodi tako silovita prevlada kapitala nad političnim sistemom, je demokracija tako v ZDA kot po svetu nevarno ogrožena. Nekaj tolažbe je v tem, da populisti vsi po vrsti (tudi naši) »hranijo« svoje volivce z visoko letečimi obljubami, ko pridejo na oblast, pa se zadovoljijo s plenom, ki prinaša koristi zgolj njim.