Celostna obravnava starejših je pot k ravnovesju v družbi

V zadnjem obdobju se vse več pozornosti namenja celostni obravnavi starejših. Razlogov za to je več. Glavni je seveda vsem poznan, to je staranje prebivalstva, kar kažejo vsakoletni statistični kazalniki. Drugi pa izhajajo iz strokovnih spoznanj in védenj posameznih strok in znanstvenih disciplin, ki s humanim poslanstvom na različne načine obravnavajo ljudi v tretjem življenjskem obdobju ali v poznejših letih, kot je v svojem času govoril kardiolog in specialist interne medicine dr. Josip Turk.

Ta zanimanja so spodbudna, vendar pa še vedno veliko starejših ostaja izven tovrstnih obravnav in so bolj ali manj prepuščeni samim sebi. To še posebej takrat, ko v takih ali drugačnih okoliščinah eden od partnerjev ostane sam ali pa zaradi drugih razlogov doživlja in preživlja osamljenost ter socialno izključenost.

Iskanje celovitega notranjega skladja posameznika in ravnovesja z njegovim okoljem, ki po današnjih spoznanjih zajema vsaj pet segmentov, se odraža v njegovem biopsihosocialnem, duševnem in duhovnem ravnovesju. Tako so nas v preteklem času učili vidni slovenski gerontologi, pedagogi, psihologi, sociologi in drugi strokovnjaki ter nam kazali pot, po kateri naj bi hodili, da bi navedeno ravnovesje dosegli ter ga v starejšem obdobju našega življenja tudi ohranjali.

Danes so navedena spoznanja še vedno aktualna in vse bolj prisotna ne le v strokovnih krogih, marveč tudi na splošno v različnih skupinah in podskupinah slovenskega prebivalstva. Vendar pa vsi niso imeli možnosti, želje ali znanja, da bi sledili sodobnim spoznanjem in napotkom za ohranjanje celovitega ravnovesja in posledično dobrega zdravstvenega stanja. Zato so potrebne dodatne spodbude, da bi čim več starejših ljudi vključili v raznolike dejavnosti. V zvezi s tem danes govorimo o zdravem, z gibanjem obogatenim življenjskim slogom in o kakovosti življenja starejše generacije.

Temeljni problemi, ki se pojavljajo pri starejši generaciji, izhajajo iz našega vsakdanjega življenja. To pa so nenehna skrb za zdravje in dobro počutje, skrb, da ne »ostaneš zadaj in te ne povozi čas«, stalno spreminjanje in pojavljanje novosti ter prilagajanje in pridobivanje potrebnih novih znanj ter védenj z različnih področij vsakodnevnega življenja. Tu ne gre le za probleme in vprašanja npr. računalniškega opismenjevanja starejših ali medgeneracijskega sodelovanja ter sožitja, marveč tudi za ustvarjanje materialnih, okoljskih in socialnih pogojev za kakovostno življenje starejših in starostnikov. Prav tako gre za proces ozaveščanja in dvig oziroma ohranjanje adaptacijskih (prilagoditvenih) sposobnosti, ki pomagajo dvigovati in ohranjati raven vsakodnevne opravilne sposobnosti.

Med posameznimi dogodki, posveti in manifestacijami, ki so do sedaj veliko pripomogli k ozaveščanju in uveljavljanju zdravega življenjskega sloga med starejšimi, moramo omeniti Festival za tretje življenjsko obdobje. To je vsekakor odmeven dogodek, ki vsako leto v Cankarjev dom naše prestolnice privabi številne obiskovalke in obiskovalce iz različnih krajev Slovenije. Tudi letos je bilo tako. Leto za letom postaja festival programsko bogatejši, zato se tudi njegov sloves širi. Organizacijska in programska nadgradnja se kažeta v vseh delih festivala, ki ga sestavljajo strokovni, izobraževalni, kulturni in spremljevalni programi ter program MOL (Mestne občine Ljubljana). Kot je bilo zapisano, je letošnji festival obogatilo 70 kulturnih prireditev, 20 delavnic in predavanj, 8 strokovnih razprav in več predstavitev na razstavnih prostorih. Tudi to je zapisano, da je festival že dve desetletji strateški forum, ki povezuje in vključuje ter pokriva celotno problematiko medgeneracijskega sobivanja in solidarnosti. Hkrati pa se festival uveljavlja tudi širše in z vključevanjem v mednarodni tok dogodkov daje možnost, da je (naš) starejši del populacije obravnavan kot aktivni del družbe. Ker sem tudi sam med vsakoletnimi obiskovalci, se je bilo tudi letos mogoče povsem neposredno prepričati (ob zmožnosti kritične presoje in primerjave med posameznimi leti), da je bilo soustvarjanje 3000 posameznikov, organizacij in predstavnikov družbe za uspešno delo tridnevnega festivala več kot uspešno.

V Sloveniji pa je še več ozaveščevalnih dejavnosti in programov, ki so namenjeni bogatenju življenja starejših. Letos se je v obravnavo in reševanje življenjskih problemov starejših zelo uspešno vključilo tudi uredništvo izobraževalnih oddaj na TV Slovenija z oddajo Ah, ta leta. Programska zasnova oddaje sega vse od vprašanj vseživljenjskega učenja starejših preko odnosov v družini, medgeneracijskega sožitja, zdravstvenih in bivalnih problemov, sodelovanja v prometu in številnih drugih do vprašanj zdravega življenjskega sloga in prepotrebnega gibanja ter športnorekreativnega udejstvovanja. V oddaji se vselej pojavi strokovnjak ali strokovnjakinja, ki osvetli izbrano problematiko, primeri iz vsakdanjega življenja pa jo nazorno dopolnjujejo. Oddaja gotovo pomembno prispeva k ozaveščanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj starejših generacij, to pa je viden prispevek k celostni obravnavi starejših in tudi k celovitemu družbenemu ravnovesju. Izbrana pot postopno dviguje vrednost starejših ljudi ter v določeni meri pomaga oblikovati bolj humano in solidarno slovensko družbo.