Če ne zaupamo znanosti, ne moremo ničemur

Najboljša strategija v boju proti nalezljivim boleznim je njihovo preprečevanje, pri čemer nam samo s sistematičnim in dovolj obsežnim cepljenjem proti povzročitelju uspe učinkovito ustaviti širjenje bolezni. Pri kampanjah cepljenja računamo na solidarnost.

Cilj ni zgolj neposredna zaščita vakciniranega posameznika, temveč prekinitev prenosov bolezni znotraj populacije, kar je mogoče le, če dosežemo dovolj visoko stopnjo precepljenosti. S tem posredno zaščitimo tudi posameznike, ki se zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Zato vsakdo, ki zavrne cepljenje, potencialno ogroža ranljive predstavnike svoje skupnosti. Ne drži torej teza, da tistih, ki so se s cepljenem sami zaščitili pred boleznijo, ne sme zanimati, ali se bodo zaščitili tudi drugi člani družbe. Ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja je dolžnost vseh, ki neposredno delajo v zdravstvu, pomembno pa k temu lahko prispevajo tudi posamezniki in inštitucije, ki vzgajajo nove generacije zdravstvenih delavcev ali oblikujejo javno mnenje. Danes, ko vsakdo lahko poišče (vprašljive) informacije na svetovnem spletu, je še toliko bolj smiselno za mnenje in razlago vprašati strokovnjake.

Prof. dr. Borut Štrukelj je vrhunski strokovnjak s področja farmacevtske biotehnologije. Kot dolgoletni član ekspertne skupine za biološka zdravila pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) dobro pozna znanstvene principe vrednotenja zdravil, h katerim so zavezani proizvajalci. Kljub sodelovanju z uradnimi institucijami pa je prof. Štrukelj vedno kritičen in neodvisen strokovnjak, ki zna, kadar je to potrebno, opozarjati tudi na nepravilnosti v sistemu. Pogosto, ko je to primerno, svetuje uporabo zdravega načina življenja namesto zdravil. Ko je prof. Štrukelj prejšnji teden dal izjavo o napredku pri razvoju cepiv proti covidu-19, je bil njegov poziv k cepljenju grobo iztrgan iz konteksta, sam pa je bil zaradi tega neupravičeno deležen medijskega pogroma.

Na osnovi strogih in obsežnih predpisov o vrednotenju bioloških zdravil (kamor sodijo tudi cepiva) o izdaji dovoljenja za promet za vsako posamezno zdravilo vselej presoja neodvisna mednarodna skupina strokovnjakov. Tak proces odobritve ali zavrnitve novih zdravil je transparenten (dokumenti so objavljeni na spletnih straneh EMA) in zagotavlja, da so potrošnikom v Evropski uniji na voljo zgolj kakovostna, učinkovita in varna zdravila. Za vsa registrirana zdravila so potrošnikom in strokovni javnosti na voljo tudi informacije o pridobivanju, izdelavi, sestavi in morebitnih neželenih učinkih. Enakemu procesu presoje bodo podvržena tudi kandidatna cepiva proti novemu koronavirusu sars-cov-2: če se ne bodo izkazala kot učinkovita in varna, EMA ne bo izdala priporočil za njihovo odobritev.

Prof. Štrukelj se zaradi poznavanja delovanja, procesov razvoja in nadzora nad cepivi še toliko bolj zaveda njihovega pomena za javno zdravje. Njegovi sodelavci podpiramo njegovo prizadevanje in tudi prizadevanja vseh, ki skrbijo za razvoj zrele in odgovorne kulture odločanja za cepljenje tako med zdravstvenimi delavci kot med prebivalci. Odločitev o cepljenju naj temelji na argumentiranih znanstvenih dejstvih, izobraževanju strokovne in laične javnosti ter naj zori v duhu kulturnega dialoga. V luči pandemije covida-19 se je letos bolj kot kadarkoli prej smiselno cepiti tudi proti povzročiteljem okužb dihal, kot so pnevmokoki in virus sezonske gripe. S tem bomo zaščitili sebe in ljudi v naši okolici ter razbremenili zdravstveni sistem.

Posameznik je lahko bolj ali manj vreden zaupanja. Znanost kot celota pa je edina človekova dejavnost, ki ima odkrivanje lastnih napak vgrajeno v jedro svojega delovanja. Če ne zaupamo znanosti, ne moremo zaupati ničemur.

izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, izr. prof. dr. Mojca Lunder, prof. dr. Samo Kreft, prof. dr. Janko Kos, asist. Nina Poljšak, asist. dr. Matjaž Ravnikar, Krištof Bozovičar, doc. dr. Eva Tavčar Benković, izr. prof. dr. Bojan Doljak, doc. dr. Anja Pišlar