Agencija proti ropanju javnega denarja

Mediji nas pogosto obveščajo o šarlatanstvu pristojnih ministrstev, ko nihče ne odgovarja za izgube davkoplačevalskega denarja. Ali je vzrok le nekompetentost pristojnih ali pa tudi korupcija, niti ni pomembno.

Dejstvo je, da se neprofesionalci za nabavno funkcijo obnašajo tako, kot jim dovoljujejo zakoni in navade, da se lahko vsakdo, ki je sicer kompetenten in izobražen za povsem drugo funkcijo, po potrebi občasno ukvarja tudi s komercialnimi posli, tudi za velike nabavne vsote, pri čemer so glavni odločevalci za nakup vodje ali politiki, ki ob razkritju zvalijo odgovornost na nižje nivoje. Pri tej občasni zadolžitvi pa se ti neprofesionalni nabavniki srečajo z visoko motiviranimi profesionalnimi prodajniki, ki znajo motivirati tudi nedorasle nakupnike, da kupujejo po nenormalno visokih cenah, kot v primeru objekta na Litijski, ali pri zdravilih, ko za predrage izdelke po nekaterih ocenah izgubimo tudi več kot 400 milijonov evrov, ali pri orožju, kot se spomnimo iz preklicanega nakupa oklepnikov ... Da ne govorimo o nakupu 13.000 računalnikov, ki stojijo v skladišču, a se odgovorna ministrica še hvali, kako je uspešna in kako dela vse skladno z zakoni.

Ljudstvo vse bolje razume, da kljub dobrim rezultatom gospodarstva ne bo boljšega standarda, dokler se sistemsko ne zaprejo nepotrebni odlivi javnega denarja. Zato pa so potrebne sistemske rešitve, podobne kot v gospodarstvu, kjer sta nabava in prodaja profesionalni in kontrolirani enoti z osebno in kazensko odgovornostjo. To je treba vnesti v sedanje obljubljene reforme tudi na ravni vlade, in sicer kot kot posebno enoto – agencijo za izvajanje javnih naročil in nabav večjih vrednosti v okviru vlade in direktno podrejeno njej. Prepričan sem, da bi takšna agencija za javna stanovanja na leto privarčevala ne le 100 milijonov, kolikor jih obljublja vlada (ki ne ve, kje dobiti te milijone), ampak več kot 300 miljonov ...