Zdravniške stavke si ne želi nihče

Zdravniški sindikat Fides je v soboto zvečer že tretjič v zadnjega pol leta zamrznil napovedano stavko. Vsi so si oddahnili. Najprej pacienti, ki čakajo morda že nekaj mesecev, da bi prišli na vrsto, pa bi zaradi stavke morali čakati še dlje. Oddahnila si je vlada, saj jo stavka zdravnikov bolj kot katerakoli druga stavka spravlja iz ravnotežja in postavlja v negotovost njeno učinkovitost, poleg tega bi ob stavki morala zares zavihati rokave in pohiteti z reševanjem težav, kar pa ji ne na tem ne na drugih področjih ne gre prav dobro od rok.

Oddahnili pa so si tudi zdravniki, ki si najmanj od vseh želijo stavkati, saj bodo vsi pacienti, ki jih med stavko morda ne bi obravnavali, čakali v vrsti prav nanje. Delo po stavki bi se jim podeseterilo. Zato je danes, ko stavke ni, čeprav je bila napovedana, za vse praznik. Po drugi strani pa žalosten dan.

Naši državi in državljanom ne koristi, da morajo njeni intelektualci – zdravniki, profesorji, sodniki, novinarji – postati kruhoborci. Podatki kažejo, da mlad specialist, ki se je po osnovni šoli izobraževal še 16 let, za svoje redno delo zasluži zgolj dve in pol minimalni plači, ko je na vrhuncu poklicne poti pa dobre tri minimalne plače in pol. Tudi zato odhajajo drugam ali pa čezmerno delajo.

Oboje občutijo pacienti na svoji koži. Utrujeni in izgoreli zdravnik težko pomaga, pa če je to v javnem ali zasebnem zdravstvu. Znake izgorelosti so pri nas zaznali pri 88 odstotkih zdravnikov. Ko se bo ta ali kdo ve katera naslednja vlada ukvarjala z zdravstvenim sistemom, bodo marsikje ostali le še prazni zidovi. Ne bi si upali domnevati, da je to namen vlade. Zdravniki so v drugačnem položaju kot drugi. Prazne ordinacije so smrtonosne.

Pogajalsko mečkanje in tratenje moči zdravnikov, ki vedno znova napovedujejo stavko, da vlado poženejo v večji tek, ni smiselno. Če je imel minister za zdravje osnutek nujnega zakona že na mizi, bi ga lahko poslal sindikatom pravi čas, ne šele po tem, ko so zdravniki ponovno objavili stavko. Če jim je na vrat na nos poslal nekaj, o čemer se ne bo mogoče pogajati, pa je zapravljanje časa in energije pogajalcev še bolj nerazumno. Za vse nas.