Neomejen dostop | že od 9,99€
Napovedane stavke zdravnikov in zobozdravnikov za zdaj ni. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v zadnjem trenutku Fidesu poslal osnutek zakona o temeljih novega plačnega sistema. Fides je tako septembra napovedano stavko v soboto ponovno zamrznil. O njej se bo odločil v prihodnjih dneh glede na centralna pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja.
Pripravo ločenega plačnega stebra za zdravstvo v novem plačnem sistemu javnega sektorja je najpomembnejša točka sporazuma med vlado in Fidesom iz oktobra lani, na podlagi katerega je Fides takrat napovedano stavko zamrznil do 1. aprila. Ker minister novega plačnega sistema ni predložil, je Fides medije konec prejšnjega tedna obvestil o stavki, ki naj bi se začela v nedeljo. Toda zgodilo se je drugače. Čeprav minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v petek na novinarski konferenci ni niti z besedico omenil, da ima zakon pripravljen in da ga bo poslal sindikatom, je to storil že čez nekaj ur – kot so javnost obvestili iz Fidesa.
Neuradno smo izvedeli, da gre šele za podlago za izvedbo tako imenovanih stebrov, ki bodo podrobneje določali plačne razrede, lestvice in druge pravice iz dela. V osnutku predloženega zakona še niso opredeljena razmerja med posameznimi stebri, med skupinami znotraj stebrov, prav tako ni nobenih številk.
Vodja Fidesovih pogajalcev Gregor Zemljič je ocenil, da je besedilo »zametek tega, kar pričakujemo«, a ker v Fidesu ne vedo natančno, kakšen bo odziv drugih sindikatov, so odločitev o stavki pustili odprto. Napoved stavke je aktualna do 30. junija, ko se je vlada zavezala vložiti zakon o novem plačnem sistemu s stebri v zakonodajni postopek.
Ta datum je kot presečni označil tudi minister Danijel Bešič Loredan na tiskovni konferenci: »Če vlada do 30. junija ne opravi svoje naloge, potem moramo mi prevzeti politično odgovornost.« Do zdaj – tako trdi minister – so se s Fidesom poenotili o obsegu pogajanj.
Minister je v zadnjem hipu poslal sindikatom osnutek zakona o novem sistemu plač.
Predstavljen bo danes na centralnih pogajanjih z vlado.
Napovedano stavko je zdravniški sindikat Fides zato zamrznil.
»Izgubili smo pet mesecev in pol,« ocenjuje čas od oktobra lani do zdaj Damjan Polh, predsednik Fidesa. Čeprav ne uporablja tako ostrih besed kot dolgoletni, zdaj že bivši predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, tokrat ni mogel skriti slabe volje: »V sredo smo dobili zmazek od ministra, v katerem niso bile upoštevane niti točke od januarskega sporazuma o prekinitvi stavke. Oba ministra – Bešič Loredan in Sanja Ajanović Hovnik – trdita, da imata pooblastilo, da se pogajata o tarifnem delu, a o teh pogajanjih ni ne duha ne sluha.
»Kar so nam predstavili, je slaba kopija stare plačne lestvice. Umestitve zdravnikov na to lestvico ne vidimo. Če se bodo pogajanja nadaljevala v to smer, bodo ustvarjena še dodatna nesorazmerja znotraj samega poklica in še dodatno nelagodje med različnimi skupinami javnih uslužbencev,« je dejal predsednik Fidesa.
Njegova kritika se je nanašala na predlog vlade, da bi bilo razmerje med minimalno in najvišjo plačo 1: 7 za celoten javni sektor, pri čemer bi bilo sedem minimalnih plač rezerviranih za najvišje funkcionarje. V Fidesu se zavzemajo za razmerja s povprečno plačo. Mladi zdravniki pa so pripravili analizo odnosa med minimalno plačo in zdravniškimi plačami od leta 2008 do zdaj. Iz nje vidimo, da so se plače zdravnikov v teh petnajstih letih za polovico znižale glede na minimalno plačo.
7,49
minimalne plače je zaslužil zdravnik na koncu
karierne poti leta 2008,
3,72
minimalne plače
bo zaslužil aprila 2023
4,68
minimalne plače
je zaslužil zdravnik specialist na začetku poklicne poti leta 2008,
2,61
minimalne plače
bo zaslužil aprila 2023
Leta 2008 je zdravnik specialist zaslužil 4,68 minimalne plače, zdravnik na koncu karierne poti pa 7,49 minimalne plače. Danes zasluži prvi 2,61 minimalne plače, drugi pa 3,72 minimalne plače. Predlagajo, da se ta razmerja bistveno popravijo. »Specialist mora zaslužiti tri povprečne plače,« je dejal Polh, ki poudarja, da je treba v plačni sistem vgraditi tudi standarde za paciente in normative za zdravnike ter še nekaj drugih stvari.
Kar 53 odstotkov zdravnikov želi oditi iz javnega zdravstva, četrtina v tujino, kaže anketa zdravniške zbornice Slovenije.
»Uporabnike zdravstva pozivamo, da poskušajo zdravnike razumeti. Z izboljšanimi pogoji dela želimo ohraniti javno zdravstvo. Zdravniki so se v zadnjem času naučili, da si prislužijo denar še kje drugje, a naša naloga je tudi, da ohranimo javno zdravstvo. Slovensko zdravstvo gre po poti Srbije in Črne gore. Tega si ne želimo in ne zaslužimo,« pravi predsednik Fidesa.
Slovensko zdravstvo gre po poti Srbije in Črne gore. Tega si ne želimo in ne zaslužimo.
Damjan Polh
predsednik sindikata Fides
Zaradi neurejenih razmer zdravniki odhajajo iz javnega zdravstva in v tujino. V Sloveniji je tisoč zdravnikov premalo, zaradi česar so drugi čezmerno obremenjeni in izgoreli, nekateri se organizirajo po svoje in postavljajo tudi svoje pogoje. Anketa zdravniške zbornice napoveduje porazne čase: kar 53 odstotkov zdravnikov želi oditi iz javnega zdravstva, med mladimi zdravniki 64 odstotkov. V tujino bi odšlo 24 odstotkov vseh zdravnikov, med mladimi 36 odstotkov. Tudi marsikateri študent se izobražuje, da bi nato odšel v tujino.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji