Današnji dan je neizkušenim politikom spet dal priložnost, da so pokazali svojo neizkušenost. Če se izvoljeni politiki med sabo ne zmorejo dogovoriti ničesar, naj vsaj države ne jemljejo za talca. Kajti Slovenija v tem desetletju nujno potrebuje stabilnost in razvojno naravnanost, krepitev demokratičnih institucij in njihovo učinkovito delovanje. Pri razmisleku, kako naprej, je treba imeti pred očmi odgovor na samo eno vprašanje: Kaj je najbolje za državo in njene državljane?

Pred nami so izzivi, ki ne dovoljujejo več prostega teka. Medtem ko se preostali svet pospešeno razvija, pomeni stopicanje na mestu nazadovanje. Demografske spremembe prinašajo vse več starejših, potrebe po dolgotrajni oskrbi so vedno večje, to spreminja ekonomske modele ponudbe in povpraševanja. Geopolitična tveganja nas ne smejo dobiti nepripravljene.



Tehnološki razvoj ne poteka daleč od nas, ohlajanje evropskega gospodarstva ima na naše gospodarstvo neposredne učinke.

Čakajo nas strukturne spremembe, ki ne bodo preproste, a so edina možnost za povečanje produktivnosti javnega sektorja, gospodarstva, infrastrukture … Slovenija mora postati država, v kateri se mora delo izplačati. Tega pa ni mogoče doseči s populizmom, ampak z znanjem, zato moramo nujno več vlagati v šolstvo in znanost. Najbrž je zdaj zadnja priložnost, ko še lahko preprečimo nevzdržnost sistema, ki bo zahteval nižanje pokojnin, zmanjševanje obsega pravic zdravstvenih storitev in socialnih pravic, manj možnosti za mlade ali nezmožnost države za dolgotrajno oskrbo starajočega se prebivalstva. Politika ima nalogo, da ustvari okolje za povečevanje učinkovitosti, da zagotovi finančno vzdržnost države in zmanjša njeno zadolženost.

Tako kot ob osamosvojitvi spet potrebujemo politike, ki bodo imeli pogum in znanje, da bodo za povečanje blaginje vseh državljanov znali in tudi naredili, kar je treba. Potrebujemo politike, ki bodo delali za dobro države, ne za svojo priljubljenost ali celo za zasebne interese netransparentno delujočih skupin.