Virus globalist

V trenutku, ko je Kitajska objavila svoje zgodovinske minuse na vseh točkah gospodarskega kroga, je bilo skupno število smrti zaradi koronavirusa večje zunaj te države kot v njej. Število novih primerov okužbe zunaj kitajskih meja pa je bilo tega dne celo desetkrat večje, kar je le eden od kazalnikov, da v času, ko je azijska sila že na izhodu iz zdravstvene krize, drugi deli sveta šele prihajajo do spoznanja, da se ta ista grozljivka zanje šele začenja.

Dvomestno število padca kitajskih naložb, industrije in porabe ter dramatično povečanje brezposelnosti je mogoče občutiti kot grožnji Evropi. Se bo vse to zgodilo tudi vsem drugim državam, ki jih je koronavirus prisilil v blokado?

Kitajska izkušnja kaže, da pandemija lahko povzroči večji gospodarski šok, kot je bilo mogoče pričakovati. In prav to je tudi vzrok, zaradi katerega je Peking objavil črno statistiko za januar in februar: lahko jo razumemo kot grožnjo ali kot poziv k usklajenemu delovanju.

Čeprav nas je prisilil, da smo zaprli meje, se koronavirus vede kot največji globalist. Jasno nam daje vedeti, da ga bomo premagali, samo če bomo ostali povezani. Kar zadeva stranske učinke bolezni, pa bomo v vseh pogledih okrevali le v primeru, če bomo skupaj in usklajeno sprejemali ukrepe, ki so nujni za povrnitev investicijskega zaupanja in gospodarskega razmaha.

Hkrati nam pandemija ponuja priložnost, da opazimo, če tega do zdaj še nismo, da potrebuje vlak, ki pelje v prihodnost, nove tirnice. Poglejmo dileme, s katerimi se srečujeta Japonska ali Južna Koreja, Francija ali Velika Britanija, poglejmo, na koncu koncev, okoli česa se vrtijo ameriški demokrati. Z vseh strani prihaja sporočilo, da je to čas nove strukture zavesti, da brez trdnega javnega zdravstva ne bo stabilnega gospodarstva in da brez razigranega trga ne more biti zdrave družbe.

V Evropi so v zadnjih desetletjih države brez premisleka zanemarjale zdravstvo, javnost pa je prav tako brez premisleka za vse, kar se je dogajalo, obtoževala kapitalizem. Zdaj je čas, da združimo levo in desno hemisfero kolektivne pameti in nadaljujemo boj proti virusu z jasno vizijo, da nas bo okrevanje bolelo tako kot bolezen. Da pa se na koncu predora, skozi katerega se prav zdaj pomikamo, še vedno svetlika prihodnost.