Turizem: Kdor visoko leta ...

Skoraj ni več dvoma, da smo pred še eno zelo dobro turistično sezono. Letošnji indeksi rasti ne bodo tako impresivni, kot so bili lanski. A že vsak dodaten odstotek na lanske dosežke bo zmaga. Še posebno so lahko veseli v navtičnem turizmu, ki je bil vsaj šest let po finančni krizi najbolj plaha poslovna ptica in se je le počasi vrnil v stare kolesnice.

Dobrim napovedim in množicam turistov rade sledijo visoke cene. Podražitve so povsem logična posledica tržne ekonomije. Ni pa jasno, kako si, denimo, v hrvaškem turizmu brez velikih zadržkov omislijo dvojno, trojno in celo petkratno rast cene. Nikomur v Evropi se plače niso podvojile. Ravnanje Hrvatov je zato samo delno razumljivo. Če na Visu za dnevni privez srednje velike jadrnice lahko računajo 170 evrov, pomeni, da gredo na lov za »velikimi ribami«. Prav na Visu, Hvaru, v Dubrovniku, Trogirju, na Kornatih in še kje smo bili pogosto priče gnečam, ki so presegle vsako mero dobrega okusa in dobrega dopusta. V trenutku, ko bo gostinec hotel kos kruha prodati za (pretiravamo) sto evrov, se bo posel ustavil.

V turizmu še posebno velja pravilo, da kdor visoko leta, lahko hitro tudi nizko pade. Posebno če visoka cena nima vsebine. Pretirana gneča na Hvaru, v Dubrovniku ... tako kot v Benetkah zahteva določen poseg. Ali se je zato smiselno jeziti na visoke cene v prenaseljenih krajih ali v nagnetenih marinah? Na svetu je več tisoč priložnosti. V tem je čar turizma: možnost izbire po svojem okusu. Včeraj je bil, denimo, idealen dan za brezplačno poležavanje na slovenski obali, a je bilo na njej le sto ali dvesto ljudi. Zato pa se jih bo 15. avgusta tam gnetlo daleč preveč. In nobena cena ne bo previsoka. Očitno bo ob spremenjenih (vse bolj ofenzivnih) turističnih strategijah treba spremeniti tudi turistične vzorce nas samih. Ofenzivne strategije so zato, da spremenijo turistične vzorce.