
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Z veliko rusko invazijo v Ukrajino je širitvena politika Evropske unije spet obravnavana kot del geopolitične stabilizacije stare celine. Od zadnje širitve, vstopa Hrvaške, je minilo že več kot desetletje in območje Zahodnega Balkana ostaja kot nekakšna siva lisa.
Ne le Turčija, ki je pogajanja začela pred skoraj dvema desetletjema, temveč tudi poti Srbije in drugih na Balkanu kažejo, da je negotovosti glede širitve veliko. V Kijevu vidijo svojo evropsko pot v kontekstu obrambe pred rusko agresijo. V takšnih okoliščinah je bila podpora Bruslja odprtju pristopnih pogajanj z Ukrajino samoumevna.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji