Selektivne izterjave

Pregleda nad tem, če se je zdravnik po preteku specialistične dobe držal pogodbenih obveznosti, ni. Da si je prvo zaposlitev poiskal v tujini ali v ljubljanski regiji, čeprav se je pri pridobitvi specializacije zavezal, da bo čas trajanja specializacije oddelal v Celju, zdravniška zbornica izve le, če ji to sporoči sam ali pa ga zatožijo. V zadnjih letih je zbornica prejela obvestila bolnišnic, ki so čakale določene specializante, ti pa so jim sporočili, da se pri njih ne bodo zaposlili. Zbornica je obvestila ZZZS, ta pa jih je pozval k vračilu stroškov specializacije.

Na drugi strani so ostali srečniki, katerih predčasnih odhodov ni nihče – velikokrat namerno - zabeležil ali pa so njihovi primeri zastarali. Plačujejo torej le izžrebani, pri čemer morajo tisti, ki jim je specializacijo financirala bolnišnica in ne država, plačati več.
Zgodi se, da ima zdravnik slabega mentorja ali preslabe delovne pogoje, zato odstopi od specializacije. Stroške mora vračati.

Vračati jih mora tudi, če ga ustanova, v kateri je opravljal specializacijo, še mesec dni ne zaposli, on pa čaka na zavodu za zaposlovanje. S kreditom za stanovanje in opravljeno povsod iskano specializacijo mora v brezdelju čepeti doma, sicer mu grozi sankcija.

Zdravnik, ki je moral plačati 40 tisoč evrov pravi, da je ta znesek zanemarljiv v primerjavi z uničenimi življenjskimi načrti in stvarmi, ki jih je in jih še prestaja, ker je prekinil specializacijo iz splošne kirurgije. Zdaj se vozi na drug konec Slovenije, kjer specializira urologijo. Mnogo živcev in denarja za odvetnike so izgubili tudi specialisti, ki jih ZZZS toži, ker so se po specializaciji in ne po lastni krivdi zaposlili v drugi regiji, čeprav v javni ustanovi; medtem pa se smeje vsem, ki so uspeli brez sankcij pobegniti na tuje ali k zasebnikom.

In kakšne so pri teh igricah koristi za bolne? Jih ni.