Robert Golob in okostnjaki v omari

Za aprilske volitve se je že uveljavil pridevnik »zgodovinske«, ki ga na desni dojemajo povsem drugače kot na levi. Če politična pola poosebimo z Janezom Janšo in Milanom Kučanom – prvi volitve komentira z napovedjo, da bo Slovenija čez pet let, torej po izteku novega mandata njegove vlade, osvobojena, Kučan po drugi strani govori o prelomnici, na kateri bomo aprila odločili, v kakšni državi želimo živeti.

Do pomladi se bodo razmerja sil v slovenskem političnem prostoru zaradi aktivnega dogajanja še močno spremenila, izid volitev ni predvidljiv, je pa že mogoče napovedati, da bodo pomembni predvsem trije dejavniki.

Prvi bo volilna udeležba. Od nje bo v veliki meri odvisno, kdo bo zmagovalec. Ankete potrjujejo pričakovanja, da bo v primerjavi z letom 2018 tokrat precej višja, za zdaj kaže, da za približno petino. Na to, kakšna bo nova vlada, lahko pomembno vplivajo tudi razlogi (želja po spremembi in nezadovoljstvo s splošnim stanjem v državi), zaradi katerih veliko anketiranih napoveduje, da se bodo volitev udeležili.

Druga pomembna spremenljivka je Robert Golob. Za zdaj je v anketah poletel na vrh, in to s stranko, ki je niti še nima. Ni sicer še povedal, za kaj se bo sploh zavzemala. Pomembno vprašanje v zvezi z njim pa je tudi, kako nevarni so zanj okostnjaki, ki mu bodo morda padli iz omare. Sam sicer samozavestno trdi, da se s stvarmi iz preteklosti, ena je podobna prisluškovalni aferi ministra Andreja Vizjaka, ne misli ukvarjati.

Tretji relevantni dejavnik je anticepilski sentiment. Slovenija namreč ni razklana le na levo in desno, ampak tudi na zagovornike cepljenja in tiste, ki mu goreče nasprotujejo. Ankete zdaj kažejo, da bi anticepilska stranka lahko krojila celo usodo nekaterih zdaj še parlamentarnih strank.

Emmanul Macron je pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji v intervjuju za Le Parisien te dni napovedal obračun z necepljenimi državljani in v pogovoru namenoma uporabil celo izraz razpi**iti (fr. emmerder). Slovenska politika v preračunavanju tako izrazitega stališča ne zmore, lažje se je očitno vrteti okoli antijanšizma, anticepilske osi, ki bi se lahko vrinila med oba pola, pa je očitno strah vseh.