Poroštvo za decentralizacijo

Vlada je včeraj potrdila poroštveni zakon za gradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom ter dela tretje razvojne osi. Poroštvo za drugi tir je omejila na 417 milijonov evrov, za tretjo os pa na 360 milijonov evrov. Ali povedano drugače: prižgala je zeleno luč za infrastrukturna projekta, ki bosta okrepila Luko Koper in številna druga slovenska podjetja, zagotovila nova delovna mesta, časovno najbolj odmaknjeno slovensko regijo, Koroško, pa končno povezala s prestolnico.

Poroštvo države pri financiranju nove javne infrastrukture je tudi pravi signal finančnemu trgu, na katerem bosta podjetji Dars in 2TDK iskali posojila, namreč da gre za precej manj tvegana vlaganja v okolje, kot bi bilo sicer brez poroštva države. Poroštvo, za katerega se je odločila vlada Marjana Šarca, je ključno ne le za nadaljevanje, ampak tudi za uspešno uresničitev obeh naložb, za kateri vlada trdi, da sta njena ključna infrastrukturna projekta. Zaradi njih bi vlada lahko tudi padla.

Na Koroškem so v zadnjih mesecih nepopustljivo zategovali zanko pri vseh odločevalcih v naložbi. Za prihodnji teden, denimo, so s protestniki uspešno polnili avtobuse v vseh treh koroških dolinah. Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os je ob novici o sprejetju poroštvenega zakona zamrznila priprave na protest, ki ga je napovedala za 17. oktober pred vladno palačo. A le do odločitve o poroštvenem zakonu v parlamentu.

Zdaj so torej na potezi poslanci. Prav vse, vseh političnih barv in prepričanj, so koroški borci za cesto že obiskali in prav pri vseh so dobili zagotovila, da je naložba nujna in da jo podpirajo. Vlada je z včerajšnjo potezo le stopila na lopato za novo železno in asfaltno cesto, res zasadil pa jo bo državni zbor.

Zakon o poroštvu za drugi tir in tretjo os, kot so poimenovali cesto, ki bo povezala sever naše države na mejnem prehodu Holmec z jugom pri Metliki, je hkrati tudi zakon o decentraliziranem razvoju naše domovine.