V nadaljevanju preberite:

»Počakajte z aplavzom, na koncu ne boste ploskali,« je svoj nagovor na odprtju jubilejnega 75. knjižnega sejma v Frankfurtu začel Slavoj Žižek. Obiskovalci prireditve smo bili do njegovega nastopa priča nenavadno dolgotrajnemu politikantstvu v navezi s stalnim in enoznačnim obsojanjem Hamasa. Nekoliko presenetljivo so rinili v to rano, uvodna prireditev je prišla s predzgodbo, saj je pred dnevi direktor sejma Juergen Boos dvignil prah, ko je napovedal dodatno vidnost izraelskim glasovom in preložil podelitev nagrade liberaturpreis, ki bi jo v času sejma morala dobiti palestinska pisateljica Adania Šibli.

Žižkov govor je predvsem opozoril na to, da smo se znašli v situaciji, ko nam ni dovoljeno niti analizirati konflikta, da bi ga bolje razumeli, saj se nas v tem primeru takoj označi za podpornike Hamasa. Kako resnične so njegove besede, se je hitro pokazalo, njegov govor je namreč grobo prekinil hudo vznemirjen deželni politik.