Margaret Atwood podprla Ljubljanski manifest

Uvodni programski dogodek slovenskega gostovanja na knjižnem sejmu v Frankfurtu je bila predstavitev Ljubljanskega manifesta, osrednjega dokumenta gostovanja, ki spodbuja in izpostavlja pomen branja na višjem nivoju. Gre za iniciativo, ki je močno zazvenela v literarnem svetu in bo, kot kaže, pustila trajen pečat. Oder Srečka Kosovela v Slovenskem paviljonu je bil nabito poln.

Uvod v častno gostovanje s ščepcem škandala

Predstavitve dokumenta bi se težko udeležil uglednejši nabor gostov in podpornikov. Svoj pogled na temo in pomen branja na višjem nivoju so podali ministrica za kulturo Asta Vrečko, njena nemška kolegica Claudia Roth, Ernest Osterkamp, predsednik Nemške akademije za jezik in slovstvo, Karine Pansa z Mednarodnega združenja založnikov (IPA), Burhan Sönmez, predsednik mednarodnega Pena, in soavtor manifesta André Schüller-Zwierlein.

Navzoči so bili še ostali trije avtorji, Anne Mangen z norveške univerze Stavanger, Adriaan van der Weel z nizozemske univerze Leiden in kurator slovenskega gostovanja v Frankfurtu Miha Kovač, ki je dogodek tudi vodil. Uvodni nagovor je pripadel direktorju Frankfurtskega knjižnega sejma Juergenu Boosu, ki je manifest označil za njegov najljubši dogodek na sejmu. Ugledna imena je zaokrožila svetovno znana kanadska pisateljica Margaret Atwood, ki je manifest podprla v videonagovoru.

Branje za razvoj kritične misli

Ljubljanski manifest je izredno pomemben dokument, saj se zavzema za spodbujanje branja na višjem nivoju, kar je ključ do razvoja analitičnega in kritičnega mišljenja. Tovrstno mišljenje pa je ključ do ohranjanja demokratične družbe. Bralne sposobnosti ogroža digitalna doba, ki postavlja v ospredje zabavo in informacije, ki sprožajo močne čustvene odzive, najpogosteje jezo, še raje sovraštvo. Velike količine podatkov, ki nas obdajajo, ne pomenijo več znanja, temveč obratno. Sposobnost združevanja informacij v znanje je močno ogrožena, zato bi moralo postati branje trajnostno usmerjeno in širše priznano kot ključ do zdrave demokratične družbe.

Juergen Boos je v svojem nagovoru izpostavil, da se mora manifest še naprej širiti. Nemška ministrica za kulturo je dejala, da bi rada manifest v imenu nemške vlade tudi sama podpisala, in mu nato obljubila podporo na evropski ravni, pri čemer bo sodelovala z Asto Vrečko, ki je tudi opozorila, da je branje pomembno za strpno in dialogu naklonjeno družbo. Ernst Osterkamp je izpostavil pomen ustreznega odziva izobraževalnih institucij, saj danes šole izgubljajo svoj status. Učence zasipajo s podatki, ne naučijo pa jih teh podatkov smiselno povezovati v znanje. Spreminjajo se v svojevrsten servis digitalne dobe, saj zagotavljajo le osnovno obvladanje digitalizacije, medtem ko poglobljeno razmišljanje, ki je ključno za razvoj možganov, empatije in številnih drugih socialnih veščin, čedalje pogosteje obidejo. V tej luči je opozoril, da potrebujemo nov pristop k šolstvu. Karine Pansa je ob podpori manifestu pozvala k enotnosti celotne knjižne industrije, ki bi morala najti način sodelovanja s čedalje bolj digitaliziranim svetom. Burhan Sönmez je prepričan, da je literatura vedno na strani miru, hkrati pa je opozoril na številne pisatelje po svetu, ki so zaradi svojega mišljenja zaprti. Ni dovolj, da pisatelji zgolj obvladajo pisanje, čedalje pogosteje morajo imeti tudi veliko poguma.

Bitke med zgodbami

Med občinstvom je bil tudi bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, letošnji dobitnik mednarodnega bookerja in še en odmeven podpornik manifesta, ki je za Delo povedal: »Že 20 let se trudim, kaj reči, kaj napisati, da bi poudaril, kako pomembno je brati. Danes je branje politično vprašanje. Zavedati se moramo, da sta branje in literatura protistrup za propagando. Populisti in pisatelji se ukvarjamo z istimi stvarmi, s pojasnjevanjem sveta, gre za spopad zgodb. Populisti rišejo dvodimenzionalne slike sveta, pisatelji pa se ga lotevamo poglobljeno. Pomembno se je boriti z zgodbami populistov, ker se le pretvarjajo, da znajo pojasniti svet v treh minutah. Pred desetimi leti sem imel govor na državni praznik pred politiki in ljudstvom, rekel sem, da ne bi bili v takšni krizi, če bi naši politiki in gospodarstveniki brali knjige.«

Zaključni predstavitvi je sledil še en zanimiv pogovor, ki se je neposredno navezoval na Ljubljanski manifest, saj je podrobneje naslovil povezavo med branjem in kritičnim mišljenjem. Tega dogodka so se udeležili že omenjena André Schüller-Zwierlein in Adriaan van der Weel ter svetovno znani slovenski filozof Mladen Dolar. Med drugim so opozorili, kako močno se je spremenil svet s prihodom družabnih medijev, ki brišejo meje med dejstvi in govoricami, med vedenjem in mnenjem. Okroglo mizo je moderirala Alenka Kepic Mohar.

Manifest lahko vsak podpre s svojim podpisom.