Neomejen dostop | že od 9,99€
Novi spopadi na Bližnjem vzhodu so posegli tudi v frankfurtski knjižni sejem. Ta je skupaj z združenjem evropskih založnikov obsodil Hamasov napad na Izrael ter pozval k prekinitvi spopadov. Izrael bo eden osrednjih fokusov sejma, združenje Litprom je odpovedalo oziroma preložilo podelitev nagrade LiBeraturrpreis palestinski avtorici, vrstijo se odpovedi prihodov v Frankfurt.
»Najostreje obsojamo Hamasov barbarski teror nad Izraelom,« je ob tem v izjavi za javnost dejal direktor sejma Juergen Boos in poudaril, da je terorizem v popolnem nasprotju z vsemi vrednotami, ki jih sejem zastopa. Izrazil je solidarnost z vsemi, ki v Izraelu in Palestini trpijo zaradi vojne ter dodal, da želi sejem omogočiti vidnost judovskim in izraelskim glasovom. Tako so na program »spontano« dodali nekaj dogodkov, po besedah predsednika izraelskega združenja knjižnih založnikov za revijo Bookseller pa naj bi sicer vsi izraelski založniki in agenti svoje gostovanje v Frankfurtu odpovedali.
Zaradi »enostranskih stališč« sejma je svojo udeležbo odpovedalo emiratsko založniško društvo, kamor spada tudi šarjaški knjižni urad. V skupni izjavi so med drugim zapisali, da podpirajo vlogo kulture in knjig pri spodbujanju dialoga in razumevanja med narodi, ki da je zdaj pomembnejša kot kdajkoli prej. »Obžalujemo razvoj dogodkov, saj trdno verjamemo, da je okolje, ki spodbuja raznolikost in inkluzivnost, ključno za literarno skupnost in uspeh vsakega knjižnega sejma.« Sodelovanje je odpovedala tudi arabska zveza založnikov iz Egipta; nemška civilna iniciativa poziva k bojkotu sejma.
Duhove buri tudi odločitev društva Litprom, ki na frankfurtskem sejmu vsako leto podeli nagrado LiBeraturpreis pisateljici z globalnega juga. Letos so jo dodelili palestinski pisateljici Adanii Šibli za roman Minor Detail, ki je v izvirniku (arabščina) izšel leta 2017, v nemščino pa ga je za založbo Berenberg Verlag prevedel Günther Orth. Izročitev nagrade je bila predvidena za 20. oktober, vendar so se »zaradi vojne, ki jo je začel Hamas, zaradi katere trpijo milijoni ljudi v Izraelu in Palestini«, pri Litpromu odločili, da z njo počakajo na primernejši trenutek. Kot se je pozneje izkazalo, avtorice o tem niso obvestili.
Juergen Boos je ob tem poudaril, da je za podelitev nagrade odgovoren izključno Litprom – deluje neodvisno od sejma, a ga ta delno sofinancira, društvu pa predseduje prav Boos. Kot so sicer dodali v izjavi, Adanii Šibli nagrado še vedno hočejo podeliti, to naj sploh ne bi bilo vprašanje. Je pa zaradi tega žirijo pred časom zapustil eden od njenih članov – knjiga, longlistana za mednarodnega bookerja 2021, je namreč po eni strani požela pohvale kritikov, po drugi pa obtožbe z antisemitizmom. V prvem delu govori o resničnem dogodku, posilstvu in umoru beduinke v puščavi Negev med arabsko-izraelsko vojno 1948, ki so ju zagrešili izraelski vojaki, v drugem (fikcija) pa o novinarki iz Ramale, ki dogodek raziskuje desetletja pozneje.
Več sto uglednih avtorjev in založnikov je v odprtem pismu odločitev Litproma obsodilo, frankfurtski sejem pa obtožilo utišanja palestinskih glasov. Oglasil se je tudi nemški PEN, njegova predstavnica Eva Menasse je po poročanju DW dejala, da »nobena knjiga ne postane drugačna, boljša, slabša ali nevarnejša, ker se spremenijo razmere«.
Juergen Boos je po razburjenju zdaj podal novo izjavo, v kateri pravi: »Milijoni nedolžnih ljudi v Izraelu in Palestini trpijo zaradi te grozljive vojne, in še enkrat bi rad poudaril, da sočustvujemo z njimi vsemi. Frankfurtski knjižni sejem zastopa mirno srečevanje ljudi z vsega sveta. Vse od svojih začetkov poudarja človečnost ter se zavzema za miren in demokratičen diskurz. Svoboda govora je steber založniške industrije. To je v DNK-ju sejma in sejem to zagovarja. Ne moremo komentirati odločitev posameznih razstavljavcev, vendar pa je naša platforma vedno odprta za avtorje, založnike, prevajalce in ljubitelje literature s celega sveta. Seveda je frankfurtski sejem platforma za izraelske in palestinske glasove. Preložitev podelitve nagrade LiBeraturpreis je bila odločitev organizatorja Litproma.«
Na dogajanje se je pred uradnim odprtjem jubilejne 75. izvedbe sejma, na kateri je pod sloganom Satovje besed častna gostja Slovenija, odzvala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko:
»Jutri se v Frankfurtu popoldne s svečanim odprtjem začenja Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo Slovenija častna gostja. Ob tem pa ne moremo mimo aktualnih dogodkov in tudi napovedane preložitve podelitve nagrade LiBeraturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli, ki bi se morala zgoditi v sklopu sejma.
Kultura in umetnost nikoli ne smeta biti podvrženi izrabljanju v politične namene in ustvarjanju novih delitev. Kultura in umetnost sta tisto družbeno tkivo, ki spodbujata dialog, razumevanje drugega in mnogotere pozicije, pomagata reflektirati zapletene odnose in družbene situacije. Z branjem knjig se nam odpirajo različni svetovi, spodbujajo razumevanje, solidarnost in strpnost. Žal se pogosto zgodi, da sta kultura in umetnost kolateralni škodi aktualnih političnih dogajanj in obračunavanj, ki odnesejo pozornost stran od avtorjev in sporočil, tudi političnih, ki jih nosijo s svojimi deli.
Na Ministrstvu za kulturo zagovarjamo svobodno delovanje umetnikov, saj spoštujmo svobodo umetniškega izražanja in podpiramo avtonomijo programskega snovanja ne glede na spol, starost, nacionalno pripadnost, veroizpoved ali politično prepričanje. Ob tem se je potrebno zavedati, da ustvarjalci in ustvarjalke ne predstavljajo političnih stališč voditeljev svojih držav, ampak svoje delo in nam z njim kritično pomagajo misliti in razumeti tako svet okoli nas kot v nas. Ne smemo namreč pozabiti, da prav zaradi oboroženih konfliktov in vojn trpi mnogo ustvarjalk in ustvarjalcev po vsem svetu. Številnim je onemogočeno delo, pogosto so zaradi svoje kritičnosti tudi tarča napadov. Zato je knjižni sejem v Frankfurtu priložnost, da ponovno potrdimo našo zavezo k varovanju svobode in avtonomije umetniškega izražanja.
Knjižni sejem v Frankfurtu je lahko priložnost za odpiranje dialoga, priložnost, da se ponovno osvetli trpljenje civilistov v tej in drugih vojnah ter v svet pošlje sporočilo miru in spoštovanja mednarodnega prava, vključno z Ženevsko konvencijo, ter zahtevo po takojšnji humanitarni oskrbi civilnega prebivalstva v Gazi. Napada Hamasa na izraelske civiliste ne smemo relativizirati. A če se ne bomo začeli pogovarjati o urejanju položaja Palestincev, se bo spirala nasilja le še poglabljala. Odpovedi že napovedanih dogodkov ne prispevajo k reševanju problema, temveč ga samo umikajo z našega vidnega polja in s tem povzročajo samo še dodatno nezadovoljstvo.
Slovenija v Frankfurtu predstavlja tudi Manifest o poglobljenem branju, ki nas opominja prav na to, da če želimo razumeti kompleksnost sveta in družbe okoli nas, potem si v tem hitrem svetu podajanja informacij moramo vzeti čas za branje in razmislek. Naj bo to sporočilo knjižnega sejma, vzemimo si čas za razumevanje, čas za branje in pogovore ob knjigah. Iskanje rešitev za dolgoročen mir namreč ne bo uspešno, če ne bomo spodbujali dialoga.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji