Pahor sanjsko platformo našel na instagramu, »koprivam« bližje twitter

Družbena omrežja so že pred časom postala splošno uporabljeno komunikacijsko orodje. Čeprav številni državljani in državljanke sploh nimajo profila na twitterju, državni organi, druge javne institucije in vodilne politične osebnosti na njem javnost seznanjajo z razvojem aktualnih dogodkov.

Sovraštvo in gnev politika podžiga, družba pa tolerira

Uradni profil slovenske vlade je od časa do časa grdo zlorabljen – ob lanski 30. obletnici osamosvojitve Slovenije so na Ukomu, ki upravlja profil, začeli objavljati zapise, s katerimi slavijo različne, s preteklostjo povezane dogodke. A jih pogosto predstavljajo enostransko, zdijo se brez vsebinskega pomena, velikokrat poudarjajo lik in delo Janeza Janše. Ni jih malo, ki menijo, da vlada na uradnem profilu na twitterju, ki bi moral objektivno informirati vso slovensko javnost, v resnici nagovarja volivke in volivce največje koalicijske stranke.

Uradna komunikacija na družbenih omrežjih je za politike lahka – prihranjena so jim nadležna vprašanja, nihče jih ne more takoj opozoriti na morebitne napake. A vsi se ne zavedajo tako dobro kot Janša, kakšno moč imajo socialna omrežja. Supervolilno leto je, v katerem bodo igrala zelo pomembno vlogo. Predsednik republike Borut Pahor je med zadnjo predsedniško kampanjo svojo sanjsko platformo dobil na instagramu, ki je namenjen olepševanju realnosti.

Desni struji je bliže twitter, saj tam skoraj ni možnosti, da bi jih kdo v doglednem času blokiral ali jim izbrisal profil – si pač ustvarijo novo »koprivo«. Zmago Jelinčič Plemeniti je bil eden prvih, ki si je omislil tiktok, a na njem že poziva k nasilju. Politiki ne bi smeli zlorabljati svojega vpliva za širjenje nestrpnosti. Način komunikacije so mnogi namreč s twitterja prenesli v realno življenje. Že dolgo smo priča nizkotnim verbalnim obračunom v parlamentu.

Kot družba moramo sprevideti, koliko gorja drugemu in ne nazadnje samim sebi povzročamo z nestrpnimi in homofobnimi zapisi. Kako zelo nas družbena omrežja lahko razdvojijo v resničnem življenju. Komunikacija, še posebno ko prihaja z naslova državnih organov, mora biti jasna, objektivna in slediti namenu obveščanja javnosti kot celote. Nič več, nič manj.