
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Evropska unija se je po napadih Hamasa na Izrael znašla v novih razsežnostih geopolitične krize. Drugače kot pri vojni v Ukrajini, kjer se je enotno postavila na stran žrtve agresije, je pri bližnjevzhodnem konfliktu, onkraj obsodbe Hamasovega terorizma in ob načelnem poudarjanju pravice Izraela do obrambe, na spolzkih tleh.
Močno je zavedanje, da EU na Bližnjem vzhodu, sosednji regiji v Sredozemlju, ni akter. V senci ZDA je kvečjemu plačnica, saj za razvojno in humanitarno pomoč Palestincem prispeva največ. Po drugi strani neposredno občuti posledice širjenja vojnega požara in destabilizacije regije, denimo s prihodom beguncev.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji