Nova vojna slabi Evropo z vseh strani

Svobodna Palestina, ustavite genocid in življenja Palestincev štejejo, je bilo le nekaj sporočil na velikem protestu v podporo Palestini, ki je v nedeljo popoldne potekal sredi evropske četrti v Bruslju, na Schumanovem krožišču in v sosednjih ulicah.

Po podatkih policije se je zbralo okoli 12.000 ljudi. Protestniki so izražali nezadovoljstvo s podporo Evropske unije Izraelu. Bruselj je po Hamasovih terorističnih napadih, usmrtitvah na stotine civilistov in zajetju talcev sicer zagovarjal pravico Izraela do obrambe, a njeno uresničevanje da bi moralo potekati skladno z mednarodnim humanitarnim pravom. Predvsem predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je tarča kritik, ker da preveč brezpogojno podpira Izrael.

Poziv h koncu blokade Gaze

Bruseljski protestniki so pred sedežem evropske komisije v palači Berlaymont zahtevali, naj si EU prizadeva za prekinitev ognja, zaščito civilistov v Gazi in preskrbo njenih ljudi s humanitarno pomočjo. Izrael da bi tudi moral končati blokado Gaze. Organizatorji so zatrjevali, da bi si EU – tako kot pri ruski agresiji na Ukrajino – morala prizadevati, da bi položaj v Palestini lahko vzelo pod drobnogled Mednarodno kazensko sodišče. »Ursula, vidimo se v Haagu,« je pisalo na enem od transparentov.

Za EU je nova vojna na Bližnjem vzhodu že tako velika preizkušnja. Danes se bodo na rednem oktobrskem zasedanju v Luxembourgu zbrali zunanji ministri držav Unije, da bi čim bolj uskladili stališča in se pripravili na nadaljnji razvoj dogodkov. Konec tedna bo nato še redni vrh EU, na katerem bodo voditelji držav – tudi slovenski premier Robert Golob – postavili glavne smernice za politiko do bližnjevzhodnega konflikta, ki na različnih področjih neposredno zadeva Evropo.

Dolg seznam evropskih skrbi

Za EU je ključna točka, da ne pride do regionalnega širjenja vojne. Takšen požar bi bilo nato še teže zajeziti in nastala bi nova tveganja. Destabilizacija širšega bližnjevzhodnega območja bi, denimo, še okrepila migracijske tokove, ki so za Unijo že tako postali neobvladljivi in so pripeljali do tega, da schengen v velikem delu Evrope ne deluje več. Poleg tega so vse večja tveganja trenj med skupnostmi v EU, tarča napadov so čedalje pogosteje evropski Judje.

Shodi v podporo Palestincem se vrstijo po vsej Evropi, včeraj je bil v Bruslju. Oblasti v nekaterih državah takšne shode prepovedujejo zaradi strahu pred antisemitizmom, ljudje v Gazi pa umirajo. FOTO: Nicolas Maeterlinck/AFP

Druga točka za EU je zaščita civilistov med izraelskimi napadi na Hamas v Gazi in nasploh njihova preskrba z najnujnejšim. Tu so se v zadnjih dneh s prvimi dobavami le zgodili premiki. Evropski komisar za krizno odzivanje Janez Lenarčič, ki je v Bruslju pristojen za humanitarno pomoč, je v intervjuju za Welt am Sonntag opozoril, da bi dostop moral biti trajen in neomejen. »Ljudem zagotavljati življenjsko pomembne izdelke ni luksuz, temveč obveznost v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom,« je dejal.

Na tretjem področju, osvoboditvi talcev, je EU še odvisna od tretjih akterjev, ki imajo stike Hamasom, denimo s Katarjem. V zadnjih dneh je bilo v širši regiji več voditeljev in ministrov iz EU, ki si želijo spodbuditi iskanje trdnejših rešitev spora. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je v Kairu zagovarjal okrepitev palestinske uprave kot legitimnega predstavnika Palestincev. A težava je, da njen glas v Gazi ne šteje. Končni cilj po mantrah Bruslja je rešitev z dvema državama.

Bližnjevzhodna vojna načenja varnost v Evropi

Da bi z vrha EU v četrtek in petek lahko prišla kakšna nova pobuda, ni pričakovati. V prvih osnutkih sklepa vrha sploh še ni bilo zapisanega ničesar o bližnjevzhodni vojni. Tudi razpoke, ki so glede Bližnjega vzhoda med državami obstajale že prej, so po začetku vojne postale še bolj vidne. Na drugi strani je očitno, da je konflikt voda na mlin Rusije, saj se pozornost Zahoda preusmerja od Ukrajine na Bližnji vzhod. Kljub temu lahko Kijev še naprej pričakuje obsežno vojaško in finančno pomoč za obrambo pred agresorjem.