Odločevalski vlogi se ne bi odrekli

Če se večina političnih strank ob spreminjanju pravil igre za volitve poslancev v državni zbor igra s perjanicami, največja stranka SDS, ki bi s 25 poslanskimi glasovi lahko ključno pripomogla k spreminjanju volilne zakonodaje, igra z žogo. Zavzemajo se za večinski sistem, o katerem je njihov prvak Janez Janša prepričan, da bi jim prinesel 75 poslanskih glasov.

Kaj bi jim lahko najbolj koristilo, seveda preračunavajo tudi druge. V SD in Desusu bi z dobro razvito lokalno mrežo najraje ohranili volilne okraje ter spremenili le njihove meje, kakor je naročilo ustavno sodišče. Na državnozborskih volitvah bi tako še vedno lahko odločilno vplivali na izvolitev želenih kandidatov. Denimo prvak Desusa Karl Erjavec, ki se mu taktika sicer ni obrestovala, se na lanskih volitvah za poslanski mandat ni potegoval v Žalcu, kjer je bil že izvoljen dvakrat, ampak v Tržiču, kjer je njegova stranka na prejšnjih volitvah osvojila dober rezultat.

Več negotovosti bi v politično areno vnesla uvedba prednostnega glasu, o katerem razmišlja tretji tabor, praviloma novejših in manjših strank. Volivci bi mesto v državnem zboru verjetno namenili prepoznavnejšim obrazom, a bi imeli tudi možnost, da vanj pripeljejo posameznike, ki so jih stranke postavile na dno liste. In tu se zatika, saj si stranke kljub vsemu v roke državljanov ne želijo dodeliti prevelikega vpliva. Namesto absolutnega prednostnega glasu, za katerega se je zavzela skupina pravnikov, bi raje uvedli izbirnega in za njegovo upoštevanje določili še primerno visok odstotek glasov. Vse, da bi vsaj del moči ohranili v svojih rokah in kandidatom, za katere si želijo izvolitve, to tudi zagotovili.

Možnosti sprememb strankarski pogajalci zdaj tehtajo in premlevajo v posvetih pri predsedniku republike in na koalicijskih vrhovih. Zdi se, da bodo posveti še trajali, vendar ne zato, ker bi jih načrtovali s tresočo roko, ampak ker vsaka od devetih parlamentarnih strank želi druge prepričati o spremembi, ki je najboljša zanjo. Odločitev bo verjetno sprejeta v zadnjem trenutku. Če državni zbor zakonodaje ne bo prenovil do decembra leta 2020, kot zahtevajo ustavni sodniki, bi po črnem scenariju varuhi ustave prihodnje volitve po pritožbi lahko celo razveljavili. V vsakem primeru bi nad volilnim rezultatom visela senca dvoma.