Ljubljana – »Stališča so seveda različna, a smo blizu rešitve in verjamem, da je toliko volje in modrosti, da odločbo ustavnega sodišča uresničimo tako, da na naslednje volitve ne bi padla senca dvoma v njihovo legitimnost,« je razmišljal predsednik vlade Marjan Šarec, na dan, ko je ministrstvo za javno upravo v državni zbor poslalo osnutek predloga zakona o volitvah v državni zbor.

V LMŠ, SMC, SAB, NSi in Levici spremembam prikimavajo, a volivcem vseeno ne želijo predati povsem odločujočega glasu. Ministrstvo za javno upravo, ki je skrbnik volilne zakonodaje, je v osnutku predvidelo še nekoliko nižji volilni prag za izvolitev posameznega kandidata kot pri evropskih volitvah, saj bi se število prednostnih glasov upoštevalo, če bi njihovo število preseglo 4,5 odstotka vseh glasov, oddanih za listo. »Če pogledamo številke z zadnjih volitev, bi bili učinek praktično enak obveznemu prednostnemu glasu. Mislim, da skoraj ne bi bilo posameznika, ki ne bi bil izvoljen s prednostnimi glasovi,« je plastično ponazoril Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levice, kjer si podobno kot tudi še v SAB in SMC obetajo razpravo o ustrezni višini praga. V SAB tako izpostavljajo nujnost primernega ravnovesja med voljo volivcev in avtonomijo političnih strank pri sestavi liste.

Skupina pravnikov – dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Grad, dr. Igor Kaučič, dr. Saša Zagorc in dr. Jurij Toplak –, ki je na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja pripravila možna izhodišča za spreminjanje volilnega sistema, je strankam sicer priporočila uvedbo obveznega prednostnega glasu, ki bi ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, a so ga stranke umaknile z mize. Iz igre in posledično s predloga zakona o volitvah v državni zbor pa je izpadlo tudi načelo domicilnosti, po katerem mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, kjer kandidira.

Za spremembo državnozborskih volitev po načelu evropskih volitev bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. A ob trenutni naklonjenosti 48 poslancev je pričakovati tudi nadaljevanje razprave o spreminjanju volilnih okrajev, ki po razsodbi ustavnega sodišča ne ustrezajo več merilom iz zakona o volitvah, saj se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje. Zaradi težavnosti preoblikovanja, pri tem bi morali upoštevati številne dejavnike, na primer povezanost krajev, komunikacije, šolske in druge okoliše, kulturne, zgodovinske in druge elemente, bodo stranke ta zakonodajni predlog na mizo dobile šele po poslanskih počitnicah. Sprememba območij volilnih okrajev, ki jo podpirajo predvsem v SD in Desusu, bi sicer zahtevala navadno poslansko večino, a ne bi pripomogla k nič večjemu vplivu volivca na izbiro poslanca.