Nesmrtni

Menda bi imel danes rojstni dan. Primož Trubar. Če bi bil biološko nesmrten, bi bil mu na torto zapičili 510 svečk. Ker doseganje biološke nesmrtnosti tudi dandanes povzroča nekaj težav, za Trubarja navadno rečemo, da je nesmrten ostal zato, ker nas je, Slovenke in Slovence, naučil brati in pisati. Ker nam je dal knjige. Tisto, kar mu daje nesmrten status, se dogaja v sferi kulture.

Običajni ljudje svojo ambicijo, da ne bi bili tako nesrečno minljivi, navadno uresničujejo tako, da imajo biološke potomce. Če poenostavimo – imena in priimki ljudi so vklesana na nagrobni spomenik, vendar priimki ostanejo. Nadaljujejo se iz generacije v generacijo. Včasih so se pri nas v prihodnost prenašali izključno priimki moških prednikov, danes to ni več povsem samoumevno. V prihodnost lahko potuje tudi priimek prednice. Priimki, ki so obstajali nekoč zdavnaj, se prenašajo iz roda v rod. Imena so minljiva, priimkom pa se godi bolje.



Kaj je pa s Trubarjem, morda prvim iz teh krajev, ki je dobil status nesmrtnega? Ko sem hodil po cesti, ki nosi njegov priimek, sem se vprašal, ali v teh krajih živi še kdo, ki bi se pisal Trubar. Osebe s priimkom Trubar nisem poznal. Vsemogočni google za tovrstne poizvedbe ni uporaben. Statistični urad objavlja statistiko pogostosti pojavljanja imen, vendar o priimku Trubar ta seznam ne govori, ker je Trubarjev v Sloveniji manj kot pet. In če jih je manj kot pet, statistična znanost trči na problem varstva osebnih podatkov. Morda so štirje, morda ni nikogar. Raziskavo sem nadaljeval. Je v telefonskem imeniku kak Trubar? Je nekaj društev, je nekaj barov, priimka Trubar pa v imeniku ni. Osebe, ki se piše Trubar, ne morete dobiti na telefon.

Protireformacija je bila v teh krajih temeljit projekt. Ne le, da so gorele knjige. Tudi priimek nesmrtnega, ki je knjige v te kraje prinesel, je izkoreninjen. Vseeno upam, da se motim. Če je kje kak Trubar, naj se mi oglasi.