Ministri v New Yorku, Afrika v Sloveniji

Voditelji in ministri z vsega sveta bodo v newyorški palači Organizacije združenih narodov tri dni razpravljali o številnih problemih vode, ki skrbijo svet. To je šele druga konferenca OZN o vodi. Presenetljivo, ker je toliko problemov zaradi nje, tako tesno povezanih z onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, ki potiskajo množice v siromašenje, zapuščanje domov, v lakoto in vojne. Kaj bodo ugotovili in kaj sklenili svetovni voditelji, kako bodo ukrepali in ali bodo sploh lahko kaj spremenili? Gotovo je bolje, da o tem vsaj govorijo, si izprašujejo vest, kot da probleme pometajo pod preprogo.

Čeprav se zdi, da bi Slovenija lahko mirno spala, saj sodi med srečne izbranke z obilico vodnega razkošja, v spremenjenih razmerah niti približno ni tako. Najprej zaradi podnebnih sprememb, ki neusmiljeno vse pogosteje grozijo vsem. Lanska suša ni prvič pokazala zob. Spremenila je pregovorno zeleno podobo države. Več tisoč hektarov travnikov, pašnikov, parkov in obdelovalnih površin je običajno zeleno pobarvala v rumeno. Velik del Krasa je pogorel in počrnel. Slovenija je prvič po drugi svetovni vojni morala poleti oskrbovati svoj del Istre, kjer živi približno 100.000 prebivalcev in še nekaj deset tisoč turistov, s cisternami. Kaj takega se lahko zgodi le v času izjemnih naravnih katastrof. Podnebna statistika pa je neusmiljena: trendi nič ne kažejo, da bo v prihodnjih 20 letih bolje. Nasprotno: po vsem svetu je padavin vse manj. Ko pa pridejo, voda poplavlja in hitro odteče.

Ob izviru Rižane je trenutno vode dovolj. Nihče ne ve, kaj bo avgusta.Foto Rižanski vodovod

V slovenski Istri so po redukcijah vode sredi osemdesetih že leta 1990 izdelali regionalni primorski načrt vodopreskrbe, po katerem bi morali zgraditi zajetja Kubed, Padež in Dragonja. Po 33 letih so ugotovili, da so le za spoznanje izboljšali vodovodno hrbtenico, ki jo je leta 1933 Istri v dveh letih zgradila Mussolinijeva oblast. Kljub hudemu lanskemu šoku se v enem letu ni spremenilo skoraj nič. Istra ne bo dobila niti kapljice več vode iz Slovenije. Od osamosvojitve pa so v državi zgradili na stotine kilometrov vodovodov in tisoče kubičnih metrov vodohranov, investirali so na stotine milijonov evrov. Samo za Istro ni bil noben projekt dober. Z rešitvami že zdavnaj zamujajo. Afrika je tu, ministri pa pridno na vseh konferencah. Spremeniti bo treba pogled na svet.