
Neomejen dostop | že od 14,99€
Pol stoletja je od takrat, ko so se v Helsinkih začeli sestajati diplomati in razpravljati o prihodnosti Evrope in širšega sveta. Po prvih sestankih so se preselili v Ženevo, potem pa so se vrnili na Finsko. Sestanki na jugu dežele tisočerih jezer so bili učinkoviti in so spremenili tok zgodovine. Udeleženke zasedanja so trideset let po koncu druge svetovne vojne sprejele odločitev, da so meje v Evropi nedotakljive. Zavezale so se, da bodo spore reševale po mirni poti. Zavezale so se, da bodo spoštovale različne oblike človekovih pravic. Papirji, pod katerimi so, denimo, podpisi italijanskega premiera Alda Mora, nemškega kanclerja Helmuta Schmidta, finskega predsednika Urha Kekkonena, generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije Leonida Brežnjeva, jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita in ameriškega predsednika Geralda Forda, so odprli pot političnim in državljanskim svoboščinam.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji