V nadaljevanju preberite:

Strah pred tujci oziroma tujim naj bi bil evolucijsko pogojen. Po eni od razlag naj bi na eni strani pomagal vzpostavljati sodelovanje in homogenost nabiralniško-lovskih skupnosti, po drugi pa varoval pred potencialno nevarnostjo od zunaj. In ta »gen« naj bi se ohranil vse do danes. Kako so seveda dejansko živeli naši predniki v časih, iz katerih nimamo pisnih virov in le skromne najdbe, lahko le ugibamo. Je pa gotovo dejstvo, da se ljudje neznanega pretežno bojimo. Že majhnim otrokom vtepamo v glavo, naj ne govorijo s tujci. Oseba na drugi strani nima nujno dobrih namer in pred potencialno nevarnostjo poskušamo zavarovati sebe in svoje najbližje.

Problem takšnega razmišljanja je, da predpostavlja, da nevarnost preži samo od neznancev, tujcev. Ko bi si dobro pogledali statistike kriminalitete, bi kaj hitro ugotovili, da večino nasilnih kaznivih dejanj zagrešijo posamezniki, ki žrtve poznajo oziroma so kar njihovi sorodniki, prijatelji, znanci.