Kitajcem ne morejo preprečiti, da mislijo

Dva dni pred prihodom leta kače so Kitajci proslavili zgodnjo novoletno zmago malega modrega kita.

Da, gre za logotip aplikacije deepseek, ki je kot tehnološki požar pokosila šampione Silicijeve doline in vsem – od Donalda Trumpa do poslednjega posamičnega milijarderja tehnološke panoge, ki je v novega ameriškega predsednika vložil veliko upanja kot v svojega politično-ideološkega mecena – po vrsti postavila vprašanje: ste prepričani, da ste tako zelo superiorni, posebni in nezamenljivi?

In tudi tokrat sta deepseek in mož, ki stoji za modrim kitom, Liang Wenfeng, Ameriki in vsem, ki razmišljajo po ameriško, znova dokazala, da s sankcijami, carinami in različnimi ovirami Kitajcem ne morejo preprečiti tega, da mislijo. In to na svež in inovativen način, ki zajema celo novo razmišljanje o stroških napredka.

Brez sleherne patetike lahko rečemo, da se je zgodila revolucija. Umetna inteligenca, in to morda že v kratkem celo na ravni človeške inteligence, je na razprodaji, o kateri moramo vsi resno razmisliti.

Tako so Kitajci v praznovanje svojega novega leta vstopili z občutkom razcvetelega optimizma. Na družbenih omrežjih so se razpisali o »novi usodi nacije«, o »junaku kitajskega stoletja«, o »zmagi v tehnološki vojni«, v katero so verjeli zgolj redki.

A pri vsem tem se je postavilo ključno vprašanje tudi pred nas, neomajne vernike demokracije: Kitajska je že dokazala, da je mogoče vzpostaviti svobodni trg brez svobodnega porabnika, pokazala nam je, da je mogoče kapitalizmu omogočiti, da se razbohoti sredi komunizma, in – mar nas ni zdaj opozorila, da se celo tehnološki preboj lahko zgodi v družbi brez svobode mišljenja?

Katero od teh stvari bomo morali dati na secirno mizo in pogledati, česa v njej ne razumemo povsem dobro: svobode ali mišljenja?

Modri kit nas je opozoril, da moramo o Kitajski razmišljati na povsem nov način. Pravzaprav nas je spodbudil, da začnemo povsem drugače razmišljati tudi o sebi. Kaj je tisto, za kar mi, Evropejci, porabimo veliko časa in preveč denarja, in to brez pravih rezultatov? Dajmo, poskusimo kako drugače.

A deepseeku sem vendarle morala postaviti vprašanje: »Kaj se je leta 1989 zgodilo na Trgu nebeškega miru?« »Oprosti,« mi je vljudno odgovoril. »To je zunaj mojega trenutnega okvira. Pogovarjajva se o čem drugem.«