Kako deluje glasovalna mašinerija v parlamentu

Številke nam pravijo, da se izteka za Slovenijo uspešno leto 2018. Imamo največ zaposlenih po osamosvojitvi. Lani je slovenski BDP zrasel za skoraj pet odstotkov, letos je ocena, da bo zrasel za 4,5 odstotka, prihodnje leto se bo ta rast po napovedih ohladila, a še vedno bo na zavidljivih okoli štirih odstotkih. Številke, prevedene v jezik morjeplovcev, pravijo, da je veter še vedno v jadrih, naj pluje barka čim dlje, če je le možno, naj se izogiba čerem in nevihtam.



V takih razmerah Slovenija potrebuje na čelu institucij umirjene in strokovne ljudi, ki vzbujajo zaupanje; raje kot kričanje, s čimer gradijo predvsem lastno prepoznavnost, gradijo stabilne razmere in gradijo zaupanje v institucije. Če se zmoremo poenotiti o cilju, da se čim prej približamo življenjskemu standardu EU, zdaj smo namreč na še vedno skromnih 85 odstotkih povprečja EU, potrebujemo na čelu institucij odgovorne osebe, ki so strokovne in konstruktivno rešujejo izzive. Ne potrebujemo kričačev. Potrebujemo ljudi, ki bodo gradili pravno državo. Pravna država je edini garant, da za vse veljajo enaka pravila. Nujni pogoj za pravno državo so delujoče institucije.

Poslanci jutri glasujejo o guvernerju centralne banke. Ta je že sedem mesecev brez guvernerja. Notranje je razdeljena na klane in podklane, kar omogoča spletkarjenje in ukvarjanje z dejavnostmi, za katere niso plačani. Okolje brez vodstva to omogoča. Kandidat, o katerem bodo glasovali, je strokoven in brez vpletenosti v bančne operacije, ki so pred natanko petimi leti, decembra 2013, zahtevale pet milijard evrov za sanacijo bank. Boštjana Vasleta si za svojega človeka zelo težko pripiše katerakoli stranka v državnem zboru. To je morebiti v tem trenutku njegova pomanjkljivost, a obenem njegova svoboda. Si bodo poslanci upali glasovati za človeka z znanjem in programom, ki presega ozke politične okvire?