Kaj razlikuje zmagovalce od poražencev

V ponedeljek bo zadnji dan šole za 166.437 osnovnošolcev. Prejšnji teden je pouk že končalo 17.455 letošnjih devetošolcev, ki so se ta teden vpisali na srednje šole, starši pa so za prihodnje šolske leto v prvi razred vpisali 20.840 otrok. V torek bomo osemindvajsetič praznovali dan državnosti. Priložnost za razmislek, kaj zmagovalce razlikuje od poražencev, kajti tehnologija še nikoli ni bila tako tesno povezana z izobrazbo, kompetencami, know-howom.

Živimo v obdobju izjemnih tehnoloških sprememb, zato je velik del prihodnosti države na ramenih šolskega sistema, ki vzgaja generacije mladih. V javnem interesu je, da vzgaja državljane, ki so kreativni, ki se ne bodo bali mednarodne konkurence, ki bodo motor razvoja države. Ključna pogoja za tehnološke spremembe v današnjem svetu sta prav izobražen inovator in usposobljen delavec. Vsekakor nam ne more biti v interesu, da sistem vzgaja zgolj potrošnike.

Stoletje človeških virov

Zakaj sta urejenost in vsebina šolskega sistema danes celo pomembnejša, kot sta bila v preteklosti? Dvajseto stoletje je bilo v znamenju naravnih virov. Tiste države, ki so bile bogate z nafto, dragimi kovinami, rodovitno zemljo, so imele precej boljše pogoje za blaginjo. Dediščina, ki bogatim državam 20. stoletja omogoča, da vsaj ohranjajo blaginjo, so delujoče institucije. Če institucije ne delujejo, se blaginja počasi, a vztrajno zmanjšuje. Enaindvajseto stoletje pa je v znamenju podatkov, znanja, razvoja umetne inteligence in obenem človeških virov. V 20. stoletju so uspevale vojaško močne in velike sile, ki so svojo moč pogosto kazale nad manjšimi državami. Enaindvajseto stoletje pa je priložnost za majhne države, ki so prilagodljive, ki znajo svoje okolje odpreti za nove ideje in znanje ter znajo globalno ponuditi storitve in izdelke, ki so jih pripravljeni kupiti kupci iz celega sveta.

Danes se na stotine milijonov ljudi ukvarja z znanstvenim raziskovanjem in tehnološkim razvojem. Raziskovanje poteka na univerzah, v velikih korporacijah in v zagonskih podjetjih. Naše stoletje zaznamuje eksplozija znanja, ki ponuja priložnosti za nove revolucije. Motor revolucij pa so inovacije, ki vplivajo na znanost, tehnologijo, posel, politiko, na vse pore našega življenja. Živimo namreč v svetu inovacij in zagonskih podjetij.



Šolski sistem, kakršnega smo poznali do zdaj, je zato treba na novo osmisliti. Da se razprava o šolskem sistemu vrti le o sofinanciranju zasebnega šolstva, je izraz popolnega nerazumevanja sveta, v katerem živimo. Ste namreč kdaj zaznali vnemo, da se odpre razprava, kako spodbujati najboljše, najbolj nadarjene učence našega šolskega sistema, obsedenega z mediokracijo? Ste morda zaznali javno razpravo, ki bi jo sistematično in podprto s konkretnimi ukrepi vodilo katero od ministrstev, kako Slovence, ki so študirali v tujini, privabiti nazaj in kaj jim ponuditi? V svetu izboljšav in inovacij 21. stoletja uspevajo države, ki znajo spodbujati vstop novih podjetij in prinašanje novih tehnologij na trg, za kar pa potrebujejo najboljše in najbolj izobražene ljudi. Ne ponavljajte populistične floskule, da izobrazba ni pomembna, saj tudi Bill Gates in Steve Jobs nista končala študija – današnje inovacije so precej zahtevnejše, posegajo na področje umetne inteligence.

Zato zelo pogrešam razpravo o kakovosti šolskega sistema, kako zgraditi šolski sistem, ki bo vzgajal zmagovalce, kakšno znanje potrebujejo ti otroci, kaj je sedanjemu učnemu načrtu treba odvzeti in kaj nujno dodati. Že nekaj let naš šolski sistem trpi za boleznijo, zaradi katere vse novo le še dodatno natrpa v učni načrt, nihče pa se ne upa vprašati, kaj je zares pomembno in kaj nepotrebno. A to je treba storiti ob zavedanju, da je šola tudi trening potrpljenja, trening telesa in spomina, ne le tovarna znanja.

Samostojnost v 21. stoletju

Čeprav se nam zdi, da je za državo nevarnost padca blaginje nekje daleč stran od nas, da lahko ogrozi predvsem druge države, ne pa nas, je kljub temu modro imeti pred očmi zavedanje, da je za nadaljnjo rast blaginje nujno delovanje institucij, spodbujanje tehnoloških inovacij, investiranje v ljudi ter mobilizacija talentov najširšega kroga državljanov. Temu zavedanju nasprotuje miselnost vsakršnega okostenelega birokratskega sistema, ki si domišlja, da ne more propasti. Vsak rigiden, birokratski sistem je namreč odklon od kreativnosti in želje po ustvarjanju.

V 20. stoletju so samostojnost naroda utemeljevale geografske meje in lastna država. Tudi v 21. stoletju bo ekonomska samostojnost nedvomno eden temeljnih pogojev za narodovo samostojnost in neodvisnost. Vsekakor pa bo ključni izziv 21. stoletja, ali znamo samostojno preživeti ali pa smo le platforma ponudbe dela za velike korporacije. Bomo zmogli z lastnim znanjem, izkoriščanjem znanstvenih odkritij in vključevanjem najsposobnejših ustvarjati dobičkonosen posel? Za to so potrebni znanje, ideje, odprtost novim izzivom, zmožnost sodelovanja, ne glede na razlike med nami. Koliko smo tega zmožni in kakšno državo jim bomo zapustili, po tem nas bodo ocenjevali učenci.