V nadaljevanju preberite:

Pred več kot desetletjem je takratna nemška kanclerka Angela Merkel pod vtisom jedrske nesreče v Fukušimi na Japonskem napovedala, da bo Nemčija do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne. Hkrati se je država odločila do leta 2038 zapreti tudi vse termoelektrarne na premog. Jedrsko in termoenergijo naj bi pri proizvodnji električne energije nadomestili veter, sonce in zeleni vodik, prehodno pa tudi poceni ruski plin. Še preden je Rusija napadla Ukrajino, je Nemčija zašla v velike težave pri izpolnjevanju svojih ciljev. Gradnja sončnih in vetrnih elektrarn se je namreč močno upočasnila, zaradi česar bodo morali Nemci do leta 2030 zgraditi trikrat toliko vetrnih in sončnih elektrarn, kot so jih v zadnjih treh desetletjih, da bi izpolnili postavljene cilje. Že pred draginjo so cilji v državi, kjer umeščanje objektov v prostor traja tudi več desetletij, mejili na čudež.