Izgubljena generacija

Šele po vpogledu v stare dokumente se pokaže, kako jasno vizijo smo imeli Slovenci v letih po osamosvojitvi, ki so oddaljena že skoraj tri desetletja. Zdaj se zelo redko najde vladni dokument, ki bi v skupni viziji – razvoju Slovenije – združil socialno varnost, gospodarski razvoj in blaginjo državljanov.

Zdaj se povprečnemu državljanu zdi, da ena stran vladne ekipe ne ve, kaj počne druga. Ko je pred mesecem minister za finance Andrej Bertoncelj predstavil predlog razbremenitve plač, je »pozabil« povedati, da je razbremenitev začasna in da obstaja velika verjetnost novih bremen zaradi povečane porabe zdravstvene in pokojninske blagajne. Skratka, učinke davčnih sprememb ministrstva za finance bo verjetno zminiralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Sredi devetdesetih je bila ključni izziv snovalcev davčno-socialno-gospodarska politika, kako spodbuditi državljane za dolgoročno varčevanje, s katerim bi si ustvarili prihranke za varno starost.

Zdaj je izziv snovalcev pokojninske politike, kako preprečiti moralni hazard, ki se je pojavil z jasnim zavedanjem, da je sedanja javna pokojninska shema pred propadom. Skoraj vsak, ki se zdaj zaposluje, se jasno zaveda, da je vplačevanje v državno pokojninsko blagajno izguba – naložba, od katere ne bo imel nič ali pa zelo malo.

Pred dvema desetletjema je večina špekulirala, da bo za pokojnino poskrbela država, zdaj jih veliko, če ne večina, razmišlja, kako plačati čim manj davkov. V obeh primerih je rezultat enak – boljše tekoče blagostanje, a negotova prihodnost.
Morda pa je prav to priložnost, da snovalci gospodarskih, socialnih in davčnih politik sedejo skupaj in sestavijo skupni načrt, ki bo združil gospodarski razvoj Slovenije, finančno vzdržnost in socialno varnost. S poudarkom na tem vrstnem redu.