Cest in prosvete nam dajte, ne ideologij

Zdaj je torej dokončno, da so praznične maše razdeljene na približno dva tabora. Proslave so v glavnem stvar profesionalcev. Torej se tičejo v glavnem kakih tisoč ali kvečjemu dva tisoč ljudi. Več profesionalcev ne more biti. Očitno morajo biti na tej ali oni strani že zaradi svojega poklicnega političnega udinjanja. Vsi ti nastopi, pridige, poze, izjave, patetika, žuganja in svetobolje pa so del folklore.

Vsak od obeh prazničnih blokov trdi, kako je najbolj zaslužen za to, da se je, ali še raje, da se bo, kar koli v našem življenju premaknilo. In da so vse zafurali oni iz nasprotnega tabora. Saj zato pa imamo dva bloka: da smo mi dobri, lepi, sposobni, delavni, demokrati, oni drugi pa so (levi) fašisti, slabi, grdi, nesposobni, lenuhi, tirani, množični morilci ...  Če ne bi imeli dveh blokov, niti ne bi vedeli, kako lepi in sposobni smo.

Poleg praznovalcev ene ali druge proslave pa lepo raste še tretji blok privržencev, ki enostavno vpijemo: regres, ceste, železnice, vetrne in sončne elektrarne, kulturo, zdravje in prosveto nam dajte, vi pa praznujte vaše ideologije.

Kdo je zares zafural prometno situacijo v državi, v našem (tretjem) bloku ne vemo natančno. Pa smo prvih deset let še pridno gradili ceste, ampak smo hkrati tudi preganjali rdeče gradbene barone. Si mislite, da ne bi imeli niti teh baronov? Še teh cest ne bi bilo.

V Sloveniji je greh nekaj zgraditi. Erika je celo vprašala Alenko, če se ji ne zdi, da imajo domači gradbinci več od gradnje železnice, kot potniki. V bistvu je to bistvo: v Sloveniji še tega, kar imamo, ne bi smeli zgraditi. Ker je za vsem tem zagotovo zarota, kriminal, greh in podobna groza.

Gospa ministrica nas je hotela prepričati, naj se nikar ne čudimo zastojem, češ da nismo prav nobena izjema, saj imajo zastoje pri vseh sosedih. Verjetno se že lep čas ni peljala do Benetk. Še pred desetimi leti smo trepetali, kako bomo sploh prišli do ali mimo Benetk. Italijani so pljunili v roke in v treh letih zgradili večji del tretjega pasu na A4, še dve leti pa bo v celoti tripasovna cesta. Do Benetk se zdaj peljemo veliko bolj sproščeno kot do Ljubljane. Na istrskem ipsilonu nimajo zastojev. Jih imajo pa zato toliko več med  Koprom in hrvaško mejo. Že 50 let. Zastoji so okoli Ljubljane, še posebej, če odprejo pet delovišč hkrati zato, da se delavci lažje izgubijo na njih. Temu se menda reče strategija. Takih strategij imamo za izvoz, ampak jih nihče ne kupi.

Ne zaslužite si praznovanj. Brez dela in zmag ni praznikov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Hihitali smo se nekdanjemu infrastrukturnemu ministru, ki se je trdo postavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še vsaj 30 ali 40 let in niti tretje osi ne. Pa so ga tedanji parlamentarci vseeno izvolili za ministra in je vzdržal polna štiri leta. Potem pa dobil še lepo službo v Darsu za nagrado. Kdo kadruje takšne stratege? Tisti, ki pišejo strategije, da se tretjih pasov pri nas ne gradi. Proti drugemu tiru pa so bili najbolj verni pripadniki SDS... Prav iz teh razdeljenih taborov, ki tako goreče pridigajo in molijo za domovino, so pripeljali to našo državo do vdanosti v usodo, da se moramo premikati počasneje. Prepričujejo nas, da se svet premika počasneje. Čudno, nam pa se zdi, da potuje hitreje.

Tretji pas iz Ljubljane do Postojne, ali okoli Ljubljane, ali obvoznico mimo Kopra v Istro, ali tretjo os ..., vse bi lahko začeli graditi prvega januarja 2024, če bi bila katera koli vlada in parlament za kaj. Pa ne nas farbat, da potrebujete za papirje in za odgovore civilnim iniciativam več kot 20 let. Ta dva bloka, ki praznujeta vsak na svojem, ki hlinita čisto in najpristnejšo narodno zavest, vrhunsko usposobljenost, se pridušata na demokracijo, zavzemata za čisto okolje, za razvoj, za malega človeka, ki se nam predstavljata kot Križani na križu, ta dva bloka sta nam med pridigami o edino pravi ideologiji mimogrede zaustavila Slovenijo.

Podobno kot strici, ki so pred dvema letoma vkorakali na TV Slovenijo, v enem letu počistili kadre, ki so jim bili v napoto, nastavili četo svojih najbolj zvestih komandosov in si še danes, po zamenjavi sveta zavoda očitno lahko dovolijo čez noč pošiljati novinarje in urednike v delovna taborišča, hkrati pa isti strici vpijejo, kakšna krivica se jim bo zgodila čez dva meseca. Ma pejte se solit, ne praznovati in nam pridigati o temni strani Meseca. Ne pridigajte nam o ideologijah. Ustavili ste državo in v zrak pošiljate preveč ogljika. Ne zaslužite si praznovanj. Brez dela in zmag ni praznikov.