Bruseljski zid

Da je po glasovanju v britanskem parlamentu tveganje neurejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU še večje, je bil enoten odziv bruseljske vrhuške na čelu s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Premierka Theresa May, ki je na ravni EU sklenila ločitveni sporazum, se je na koncu pod domačim pritiskom distancirala od njega in bi skladno s parlamentarnim sklepom morala doseči nadomestitev znamenitega irskega varovala z nekakšno alternativno rešitvijo.

Glede na nepopustljivo držo EU27 in vztrajanje pri večkrat potrjenem stališču, da ponovnega odpiranja ločitvenega sporazuma ne bo, bi bilo veliko presenečenje, če se v London ne bi vrnila praznih rok. V britanskem političnem in pogajalskem taktiziranju radi zamolčijo, da je varovalo, kakršno je, večinoma posledica njihovih zahtev in rdečih linij. Skupno stališče obeh strani je, da na Irskem ne bi smela nastati trda meja. Njena nevidnost je sam temelj doseženega miru.

Brexit je zgodovinski eksperiment, v katerem so pogajalci pri prvem izstopanju ena od članic iz zapletene in prepletene strukture, kakršna je EU, morali orati ledino. Z brexitom je na obeh straneh na kocki veliko, zato bi morali imeti vsaj nekaj razumevanja za živčno, nepregledno in včasih kaotično reševanje vprašanj. Kljub temu je vse več zagovornikov teorije, da v EU kot mesečniki tavamo proti katastrofi kaotičnega brexita.

Četudi je do predvidenega izstopa manj kot 60 dni, procesa še ni konec in v EU so se največje krize pogosto rešile, ko so vpleteni v njih že gledali v prepad. Na Otoku se bodo morali sprijazniti s položajem, da glede na njihove rdeče linije (namesto carinske unije in notranjega trga so pripravljeni sprejeti le prostotrgovinsko območje z EU27) številne druge rešitve sploh niso izvedljive. Želja po čim globlji ločitvi po logiki brexit pomeni brexit ima svojo ceno.

V EU27 bodo morali skrbno razmisliti o pogajalski taktiki in presoditi, kaj vse morajo najprej narediti v Londonu, preden bodo privolili v kakršnokoli popuščanje. V poldrugem letu pogajanj je bilo na mizi že veliko stvari, ki so spet začele krožiti kot domnevne rešilne bilke. Zmešnjava v londonski politiki s številnimi primesmi populizma in nerazumevanja delovanja EU po izkušnjah iz zadnjih tednov, mesecev in let narekuje pazljivost.

Veliko opozoril na tveganje črnega scenarija, ločitve brez sporazuma, temelji na ugotovitvi, da za njegovo uresničitev ni treba sprejeti nobene odločitve. Kot edini z dolgega seznama možnih poti se bo uresničeval samodejno, če ne bo ustavljen s kakšno drugo izbiro. Njegove posledice bodo povsem nepredvidljive. Nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo na irski meji ali pri transportu blaga čez Rokavski preliv. Pred Evropo so resnično napeti tedni.