Ravno zato ker ne rine z glavo skozi zid, temveč se rigorozno zadržuje znotraj meja svojih pristojnosti, je Pahor razkril omejitve predsednika republike.
Galerija
Predsednikov mandat se izteka v fiasku. FOTO: Leon Vidic/Delo
V kolumni preberite:
Na lestvicah politične priljubljenosti je poleg primata Ljudmile Novak in visoke uvrščenosti zunanjega ministra Logarja (za poletno branje bi mu priporočal biografijo Sergeja Kirova ali Staneta Kavčiča, da se pouči o nevarnostih, ki pretijo priljubljenim politikom znotraj sistemov moči, kjer vodje ne trpijo konkurence) glavna »novica« Pahorjevo nezadržno drsenje navzdol. Prepričan sem, da predsednik republike do padca popularnosti ni ravnodušen, a ga skrbi manj, kot domnevajo njegovi najsrditejši kritiki. Navsezadnje je že kot premier svoj »padec z javnomnenjskega Olimpa«, kot ga je sam označil, sprejel stoično in ironično. A njegov zdrs v javnomnenjsko nemilost (danes gotovo veliko manj dramatičen kot pred desetletjem) tudi tokrat ni odraz muhavosti javnosti, temveč ima globlje razloge.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se