V nadaljevanju preberite:

Novica, da bo hrvaško podjetje kupilo 51-odstotni delež podjetja Panvita, slovenske javnosti pred dnevi ni pretirano vznemirila. Posel kot običajno, bi marsikdo rekel. Ne nazadnje so v hrvaški lasti že mnoga druga ključna podjetja kmetijsko-predelovalne industrije in slovenski svet se ni porušil, odkar so Hrvati lastniki Droge Kolinske, Žita in Mercatorja. A odnos države do vprašanj vodenja gospodarske politike na področju kmetijstva lahko pomeni razliko med prehransko varnostjo in ogroženostjo Slovenije, opozarjajo na kmetijsko-gozdarski zbornici in v sindikatu kmetov. Pomisleki bi se v starih dobrih časih globalizacijskega sožitja zdeli nekako nepotrebni.

A že kako desetletje živimo v krasnem novem svetu, katerega realnost narekuje hladna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter oblikovanje novega blokizma po načelu »west against the rest« (zahod proti vsem ostalim), ki sta ga zaostrili vojna v Ukrajini in genocidna kampanja Izraela v Gazi. Vse to na ozadju dveh travmatičnih (pre)izkušenj prekinjenih globalnih nabavnih verig, prvič med pandemijo, drugič zaradi vojne v Ukrajini, ki je v »globalni vasi«, v kateri živimo, čez noč postala vojna za hrano in energente. Ideja, da nam danes ni treba skrbeti, da bi lahko bili že jutri lačni, je v geopolitično vsak dan bolj nemirnem svetu vsak dan bolj utopična.