V kolumni preberite: 

Negotovost zadnjega leta in pol, čakanje, prelaganje, analiziranje, prilagajanje, raztegovanje rokov in igranje s pričakovanji občinstva se je izteklo v krešendo čustev in množične mobilizacije ljudstva. Ne na anti PCT-protestih (no, tudi tam), temveč – v kinu. Za solzne oči tam nis(m)o potrebovali policijskega solzivca, temveč malo nepričakovanega čustvenega angažmaja agenta njenega veličanstva, ki najprej izve, da je izgubil [cenzura], malo pozneje spozna, da je postal [cenzura], nazadnje pa še [cenzura].