V nadaljevanju preberite:

Dobre nove revolucionarne ideje so v nasprotju s splošnim prepričanjem v znanstveni skupnosti običajno hitro sprejete. Ko je Galileo Galilei leta 1610 v knjigi Sidereus Nuncius opisal nove pojave na nebu, ki jih je opazoval s teleskopom, je čez noč postal najslavnejši astronom takratne Evrope, jezuiti pa so njegovo knjigo prevedli celo v kitajščino. Prav vse dobre ideje res niso bile takoj prepoznane, saj je, denimo, znanstvena razprava o teoriji tektonike kontinentalnih plošč trajala kar pol stoletja, vendar so to bolj izjeme kot pravilo.

Znanstveni konsenz je dosežen praviloma takrat, ko nihče nima več resnih pripomb oziroma se z novim znanjem strinja večina relevantnih članov znanstvene skupnosti. A doseženi konsenz ne pomeni, da idej v prihodnosti ne bo mogoče nadgraditi z novimi spoznanji, ampak gre za najzanesljivejšo vednost, ki jo imamo lahko o obravnavani temi glede na razpoložljive informacije, ki so v nekem trenutku na voljo. Pri tem je zelo pomembna tudi ocena negotovosti znanja, saj niso vse ideje enako močno podprte z dokazi.