V nadaljevanju preberite:

Predsodki so neumnost in nevarno slepilo, da so nekateri ljudje nekako boljši od drugih. Toda kaj pomeni biti boljši? Tekmujemo lahko samo v notranjem osvobajanju od trapastih trditev in ozkih pogledov – in to vedno v prvi osebi ednine.

Vprašanje, če bi šla kdaj na Kosovo, če se ne bi na seminar v Gračanici pred dobrim tednom dni pridružila francoskim novinarskim kolegom. Le Courrier des Balkans (CDB) je 25 let staro spletišče s sedežem v Franciji, ki za frankofonsko bralstvo pokriva zgodbe z Balkana, od Grčije, tudi Turčije do Slovenije ter še vse države vmes. Balkanski konci so polnokrvni, vročekrvni, tudi hude krvi ne manjka, zato je zanimanje zanje med Francozi, Belgijci, Švicarji ... precejšnje. Pa ni prvo bralstvo diaspora, ta vendarle obvlada rodne jezike Balkana, nebalkanski bralci balkanske regije so ljudje, ki vidijo dlje od svojega nosu. In ti vedo, da je predsednik Emmanuel Macron pred meseci ustrelil kozla, ko je na obisku v Afriki – kontekst je ključen – posvaril pred nevarno balkanizacijo v Demokratični republiki Kongo. Ponesrečene politične primerjave brez repa in glave so škodljive, saj so gnojilo za trdožive predsodke in klišeje, teh pa je do Balkana, tako privlačnega in tako odbojnega obenem, v evropski politiki ogromno. Zato je pomembno, da Jean-Arnaut Dérens in Laurent Geslin, urednika spletišča CDB, po vsej Franciji predstavljata svojo novo knjigo Les Balkans en 100 questions. Carrefour sous influences (Balkan v sto vprašanjih. Na križišču vplivov). O njej sta prav tako govorila politikom v francoskem senatu.