V kolumni preberite:

Oni dan sem v neki tipično moderni veletrgovini naletel na vrhunski apparatus, katerega poetično celoto je sestavljala sprega strojne in človeške pameti. Tiste robotske trgovce, ki v zadnji vrsti blagajn tiho kotijo mladiče in bodo človeštvu kmalu prevzeli to sila sitno opravilo neskončnega popiskavanja črtnih kod, najverjetneje poznate. Ne vem pa, ali ste bili pozorni na bistvo tega apokaliptičnega postroja. Na človeškega pastirja, ki bedi nad vsem, kar je v interakciji med kupcem in trgovcem človeškega. Na agenta za človeško.

Gnan s pogumom in radovednostjo sem se po letih ignoriranja teh enot svetle prihodnosti prvič drznil soočiti s tem principom nove dobe. In to v Metliki, kajti med popotovanji, ki so vsaj nekaj deset kilometrov od doma, še najlaže sprejmem avanture takšne vrste. Sem pač zakrknjen sovražnik novotarij, saj sem v začetni fazi običajno precej nekompatibilen z njimi, čeprav razvojni inženirji trdijo, da so razvili popolnoma intuitivne sisteme.