Sosedov »ta mal'«

Sosedov »ta mal'« je ful simpatična faca. Če bi ga poznal France Bevk, bi »svojega« Lukca – tistega s škorcem, saj veste – gotovo poimenoval po njem. Na pragu lanskega poletja mi je »ta mal'« mimogrede, nekje med pridem in grem, kot je do zdaj običajno potekala najina komunikacija, zaupal nenavadno težavo. Začel je s »si lahko zamislite«. Seveda si nisem mogla. Dve punci se zanimata zanj, je rekel. Ampak kako naj ve, katera je »bolj prava«? Fant je bil videti v resni zadregi. »Bolj prava je tista, ki ti je bolj všeč,« sem poskušala biti pametna. Da sta mu všeč obe, mi je zaupal. V zraku je obvisel velik toda … Ena od njiju, »ta starejša«, se je začel prestopati z noge na nogo, ga je zadnjič enkrat … hmmm, nooo, eeee … »Poljubila!« je končno izdavil. V tistem sem se zmedla jaz. Da seveda ukraden poljub še ne pomeni, da je bolj prava, mi je uspelo spraviti skupaj. Na tej točki sva se strinjala, nakar je »ta mal'« odbrzel proti igrišču. Minejo tedni, ko sva spet trčila sama, brez radovednih »prič«. »Kako si rešil ono zadevo?« se zarotniško nagnem k njemu. »Z onima dvema, mislite?« je šepnil. »Ja, ljubezensko zadevo.« »Za nobeno se nisem odločil.« »Torej si zdaj samski?« »Kakšen?« »Samski.« »Kaj je to?« »Sam, brez punce.« »Kateri izraz!« mu glasno uide. In že ga odnese na skiroju. Kateri je vendar pravi izraz, zakličem za njim. »Da nisem poparčkan!«

Minejo meseci, prideta nova pomlad in poletje. »Ta mal'« in mami parkirata na dvorišču. Mali čudno odhiti mimo mene, gleda v tla, od daleč postrani gleda, čez ves mamin obraz pa nasmeh do ušes. Preden jo je lahko posvaril, naj ne izda njegove nove težave, je mami že ušlo: »Prvi mozoljček se mu je naredil. In to sredi čela …« »Ta mal'« je zardel in si pokril čelo. Postaja fant, me je prešinilo. Adijo najini zaupni pogovori, živele prve najstniške skrivnosti. Se še komu zdi, da si prvi mozoljček vsekakor zasluži svoj svetovni dan – prvega mozoljčka?