Neomejen dostop | že od 9,99€
Na ljubljanskem oddelku za arhitekturo je sredi dvajsetega stoletja vzniknila morda najbolj zanimiva ideja, kar jih je na stanovanjskem področju porodila Plečnikova šola. Velika streha, postavljena na stebrih, naj bi skupaj z osnovno komunalno infrastrukturo predstavljala kolektivni okvir za raznovrstne individualne vrstne hiše pod njo. Hiše bi bile različne in bi tako ustrezale potrebam posameznih gospodinjstev, ki bi lahko zaživela pod isto streho.
Skupna streha je arhitekturna izpeljanka arhaičnega motiva Marije zavetnice s plaščem, katere gotski kip imamo tudi na Ptujski Gori. Pod zavetničinim plaščem iščejo zatočišče različni posamezniki in tako sestavljajo družbo, ki je nekaj pomembnejšega in bolj odpornega, kot bi bil samo seštevek njenih delov. Skupna streha pa je tudi napoved moderne socialne države, ki je nato v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas in drugod vzpostavila še nepreseženo kakovost šolskih, zdravstvenih, materialnih in stanovanjskih standardov za večino prebivalstva.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji