Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Skupna streha

Z idejo skupne strehe so Plečnik in sodelavci dokazali, da dobra arhitektura predvsem rešuje probleme svoje družbe, včasih celo, še preden se zares zgodijo.
Plečnikova ideja skupne strehe je še pravočasno ponujala drugačen razvojni model, ki danes spet postaja aktualen. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Plečnikova ideja skupne strehe je še pravočasno ponujala drugačen razvojni model, ki danes spet postaja aktualen. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
14. 12. 2022 | 05:00
14. 2. 2024 | 19:47
7:22

V nadaljevanju preberite: 

Na ljubljanskem oddelku za arhitekturo je sredi dvajsetega stoletja vzniknila morda najbolj zanimiva ideja, kar jih je na stanovanjskem področju porodila Plečnikova šola. Velika streha, postavljena na stebrih, naj bi skupaj z osnovno komunalno infrastrukturo predstavljala kolektivni okvir za raznovrstne individualne vrstne hiše pod njo. Hiše bi bile različne in bi tako ustrezale potrebam posameznih gospodinjstev, ki bi lahko zaživela pod isto streho.

Skupna streha je arhitekturna izpeljanka arhaičnega motiva Marije zavetnice s plaščem, katere gotski kip imamo tudi na Ptujski Gori. Pod zavetničinim plaščem iščejo zatočišče različni posamezniki in tako sestavljajo družbo, ki je nekaj pomembnejšega in bolj odpornega, kot bi bil samo seštevek njenih delov. Skupna streha pa je tudi napoved moderne socialne države, ki je nato v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas in drugod vzpostavila še nepreseženo kakovost šolskih, zdravstvenih, materialnih in stanovanjskih standardov za večino prebivalstva.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine