Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Protislovja realpolitične levice

Stališča evropskih antiimperialistov, ki vidijo v ZDA največjo nevarnost za svetovni mir, so razumljiva: dovolj je pogledati zgodovino. A pogledati – od kod?
Luka Lisjak Gabrijelčič FOTO: Samec Blaž/Delo
Luka Lisjak Gabrijelčič FOTO: Samec Blaž/Delo
3. 6. 2023 | 05:00
6:35

V kolumni preberite:

»Sem levičar, nasprotujem intervencijam in imperializmu, kar pomeni, da verjamem, da bi moral biti svet razdeljen v vplivne sfere; v vsaki izmed njih bi morale velike sile imeti proste roke nad ostalimi narodi, ne glede na mednarodno pravo ali človekove pravice. Če pride do problemov, naj se ti rešijo na mednarodnih konferencah z bilateralnimi pogovori med velikimi silami; odločitve naj se nato v imenu višje sile vsilijo vsakomur, ki bi jim nasprotoval. Temu svetovnemu nazoru pravim marksistično metternichovstvo in v njem ne vidim nobenega protislovja.«

Tako je mladi ameriški zgodovinar Nathan Goldwag nedavno pikro komentiral vse večjo priljubljenost »geopolitičnega realizma« med svojimi kolegi, zahodnimi levičarji. Goldwagova satira je odraz notranjih trenj na ameriški progresivni sceni: ob ruski invaziji na Ukrajino se je večji del ameriške levice postavil na podobne pozicije kot mainstream Demokratske stranke in brez zadržkov podprl ukrajinski odpor. Manjši del pa iz skepticizma do ameriške zunanje politike zagovarja teze, da je za vojno odgovorna ameriška politika sama, saj je preveč agresivno posegala na območje, ki ga Rusija šteje (upravičeno ali ne) za svojo vplivno sfero: vojna naj bi tako bila logična posledica »porušenega geopolitičnega ravnovesja«, ki naj bi ga zaradi svoje hybris zagrešile ZDA.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine