(KOMENTAR) Nemška kriza kot poduk tudi za nas

Iz Nemčije, dolgoletnega motorja evropskih integracij in ključne evrske države, v zadnjih dneh res ne prihajajo dobre novice – omenimo le velike težave nekoč paradne avtomobilske industrije, napovedana odpuščanja in zaprtja Volkswagnovih tovarn ter po drugi strani krepitev najbolj skrajnih političnih sil na vzhodu skoraj 85-milijonske države. Ob tem pa nove gospodarske napovedi, ki jih je včeraj predstavil ugledni kielski inštitut za svetovno ekonomijo, jasno potrjujejo, da naša najpomembnejša gospodarska partnerica zdaj pospešeno tone v recesijo in (vsaj) še eno leto gospodarskega krčenja.

Namesto predvidenega šibkega okrevanja, utemeljenega na spomladanskem optimizmu, Nemčijo letos očitno čaka gospodarski upad, prihodnje leto pa v najboljšem primeru zelo simbolična gospodarska rast, ugotavljajo analitiki. To pomeni, da se bo država najmanj pet let pobirala iz (post)pandemičnega gospodarskega padca. Na udaru sta zdaj predvsem industrija in gradbeništvo, pomenljiv je tudi padec naložb, kar nakazuje, da kriza ne bo kratkotrajna. Hkrati so zaskrbljeni Nemci letos vse bolj previdni tudi pri trošenju, doma in na tujem, kar že nekaj časa čutijo tudi turistične države, vključno s Slovenijo.

Prestrukturiranja, napovedana odpuščanja in stečaji v nemški industriji že prinašajo težave tudi za nekatera naša podjetja. Veliki gospodarski bolnik ob Renu je zdaj velika skrb predvsem za industrijska in storitvena podjetja po vsej Evropi, padec števila nemških naročil povzroča zastoj tudi pri nas. A v širšem kontekstu so posledice nemške gospodarske erozije še precej težje. Simbolizirajo nadaljnji upad evropske konkurenčnosti in politične teže na svetovni ravni ter niso dobra politična popotnica za prihodnji razvoj demokratičnega evropskega projekta.      

Spodbujevalna denarna politika in za prihodnji teden napovedano znižanje obrestnih mer ECB seveda ne bosta odpravila nemške gospodarske krize. Vzroki zanjo so različni in globlji, mnogi jih vidijo v pretirani navezanosti na nekoč poceni ruske energente in uvoz iz Kitajske. A prav tako jih je treba iskati v prepočasnem prilagajanju spremembam v svetovni ekonomiji, usihajoči konkurenčnosti in zgrešenih ekonomskih politikah Scholzeve vlade. Ta zgodba, ki se že preliva čez nemške meje, je lahko poduk tudi za nas.